Lig: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m →Viri: pp |
||
| Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
== Viri == |
== Viri == |
||
* Krajevni leksikon Slovenije - knjiga I., DZS, 1968 |
* Krajevni leksikon Slovenije - knjiga I., DZS, 1968 |
||
* Petrič |
* {{navedi knjigo |author=Petrič Franci |year=2008 |title=Slovenske božje poti |publisher=Založba Družina |isbn=978-961-222-692-3 |cobiss=240604416 |pages=}} |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 12:12, 16. februar 2017
Lig | |
|---|---|
 | |
  Lig Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°6′31.48″N 13°36′42.57″E / 46.1087444°N 13.6118250°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Kanal ob Soči |
| Površina | |
| • Skupno | 5,88 km2 |
| Nadm. višina | 608 m |
| Prebivalstvo (2016)[1] | |
| • Skupno | 134 |
| • Gostota | 23 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 5213 Kanal, Kanal ob Soči |
| Zemljevidi | |
Lig je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Geografija
Lig je razloženo hribovsko naselje po zahodnem, prisojnem pobočju Kanalskega Kolovrata. Dostop v Lig je po državni cesti iz Kanala ob Soči ali Ročinja. Iz Liga vodi grebenska cesta proti Goriškim Brdom in Plavam, druga pa se spusti ob skrajni zahodni pas Slovenije k mejni reki Idriji, ki jo doseže po 2 km v zaselku Britof.[2] Vas sestavljata Gorenji in Dolenji Lig. Sem sodijo še zaselki: Breščina, Greben, Hoščina, Lovišče, Melinki, Strmec, Skrnjak, Trebež in Zakremen, nadalje še Čolnica, Gorenje Nekovo in Ravne. Prebivalci se ukvarjajo s skromnim kmetijstvom, obsežne senožeti kosijo, a čedalje manj. Topel zrak iz Furlanske nižine omogoča, da v teh krajih uspeva maron, v višjih predelih pa znani liški kostanj. Pobočja prerašča listnat gozd gabra, jesena, akacije in lipe. Mnogi hodijo na delo v dolino, v bližnje Anhovo in Novo Gorico.
Zanimivosti
Na okoli 70 metrov višji vzpetini nad na nadmorski višini 677 m stoji romarska cerkev Marijino Celje iz leta 1575, velika baročna stavba, ki so jo leta 1774 prezidali iz starejše kapele. Tu je v letih 1837-1894 služboval Anton Ukmar, ki je času svojega dolgoletnega službovanja skrbel za romarsko cerkev (popravilo inventarja, namestitev novih zvonov, umetnostna oprema cerkve).
Razgled od tu je kljub nizki nadmorski višini osupljiv. Vidi se Tržaški zaliv, Furlanska nižina, Karnijske Alpe del Julijskih Alp, Banjška planota in Trnovski gozd.
Reference
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Slovenija, turistični vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.
Viri
- Krajevni leksikon Slovenije - knjiga I., DZS, 1968
- Petrič Franci (2008). Slovenske božje poti. Založba Družina. COBISS 240604416. ISBN 978-961-222-692-3.