Pojdi na vsebino

Itrij: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
blabla
Vrstica 138: Vrstica 138:
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
|}
|}
'''Ítrij''' je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Y''' ([[latinščina|latinsko]] ''Yttrium'') in [[atomsko število]] [[39 (število)|39]]. Ta srebrno siva [[prehodna kovina]] je pogosta v [[redkozemeljska kovina|redkozemeljskih]] [[mineral]]ih in dve od njenih sestavin se uporabljata kot luminofor za rdečo barvo pri izdelavi [[barvni televizor|barvnih televizorjev]].
'''Ítrij''' je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Y''' ([[latinščina|latinsko]] ''Yttrium'') in [[atomsko število]] [[39 (število)|39]]. Ta srebrno siva [[prehodna kovina]] je pogosta v [[redkozemeljska kovina|redkozemeljskih]] [[mineral]]ih in dve od njenih sestavin se uporabljata kot luminofor za rdečo barvo pri izdelavi [[barvni televizor|barvnih televizorjev]].Štefan je čudn


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

Redakcija: 10:38, 21. december 2016

stroncijitrijcirkonij
 
Sc
Y
La  
 
 

Splošno
Ime, simbol, vrstno število itrij, Y, 39
Kemijska vrsta prehodna kovina
Skupina, perioda, blok 3 (IIIB), 5, d
Gostota, trdota 4472 kg/m3, __
Videz srebrnkasto bel
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 88,90585 a. e. m.
Atomski polmer 180 (212) pm
Kovalentni polmer 162 pm
van der Waalsov polmer ni podatka
Elektronska konfiguracija [Kr]4d15s2
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 9, 2
Oksidacijska stanja (oksid) 3, 2, 1 (šibka baza)
Kristalna struktura heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (paramagneten)
Tališče 1799 K (2779 °F)
Vrelišče 3609 K (6037 °F)
Molski volumen 19,88 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 363 kJ/mol
Talilna toplota 11,4 kJ/mol
Parni tlak 5,31 Pa pri 1799 K
Hitrost zvoka 3300 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,22 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 300 J/(kg · K)
Električna prevodnost 1,66 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 17,2 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 600 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1180 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 1980 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 5847 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 7430 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 8970 kJ/mol
7. ionizacijski potencial 11190 kJ/mol
8. ionizacijski potencial 12450 kJ/mol
9. ionizacijski potencial 14110 kJ/mol
10. ionizacijski potencial 18400 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA najdaljši t½ is 106,65 d (Y-88)
89Y 100 % Y je stabilen s 50 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39. Ta srebrno siva prehodna kovina je pogosta v redkozemeljskih mineralih in dve od njenih sestavin se uporabljata kot luminofor za rdečo barvo pri izdelavi barvnih televizorjev.Štefan je čudn

Zunanje povezave