Itrij: Razlika med redakcijama
Videz
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ods. Link FA/GA |
blabla |
||
Vrstica 138: | Vrstica 138: | ||
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font> |
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font> |
||
|} |
|} |
||
'''Ítrij''' je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Y''' ([[latinščina|latinsko]] ''Yttrium'') in [[atomsko število]] [[39 (število)|39]]. Ta srebrno siva [[prehodna kovina]] je pogosta v [[redkozemeljska kovina|redkozemeljskih]] [[mineral]]ih in dve od njenih sestavin se uporabljata kot luminofor za rdečo barvo pri izdelavi [[barvni televizor|barvnih televizorjev]]. |
'''Ítrij''' je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Y''' ([[latinščina|latinsko]] ''Yttrium'') in [[atomsko število]] [[39 (število)|39]]. Ta srebrno siva [[prehodna kovina]] je pogosta v [[redkozemeljska kovina|redkozemeljskih]] [[mineral]]ih in dve od njenih sestavin se uporabljata kot luminofor za rdečo barvo pri izdelavi [[barvni televizor|barvnih televizorjev]].Štefan je čudn |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
Redakcija: 10:38, 21. december 2016
| |||||||||||||
Splošno | |||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, simbol, vrstno število | itrij, Y, 39 | ||||||||||||
Kemijska vrsta | prehodna kovina | ||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 3 (IIIB), 5, d | ||||||||||||
Gostota, trdota | 4472 kg/m3, __ | ||||||||||||
Videz | srebrnkasto bel | ||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||
Relativna atomska masa | 88,90585 a. e. m. | ||||||||||||
Atomski polmer | 180 (212) pm | ||||||||||||
Kovalentni polmer | 162 pm | ||||||||||||
van der Waalsov polmer | ni podatka | ||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Kr]4d15s2 | ||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 9, 2 | ||||||||||||
Oksidacijska stanja (oksid) | 3, 2, 1 (šibka baza) | ||||||||||||
Kristalna struktura | heksagonalna | ||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (paramagneten) | ||||||||||||
Tališče | 1799 K (2779 °F) | ||||||||||||
Vrelišče | 3609 K (6037 °F) | ||||||||||||
Molski volumen | 19,88 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||
Izparilna toplota | 363 kJ/mol | ||||||||||||
Talilna toplota | 11,4 kJ/mol | ||||||||||||
Parni tlak | 5,31 Pa pri 1799 K | ||||||||||||
Hitrost zvoka | 3300 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||
Elektronegativnost | 1,22 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||
Specifična toplota | 300 J/(kg · K) | ||||||||||||
Električna prevodnost | 1,66 106/(m·ohm) | ||||||||||||
Toplotna prevodnost | 17,2 W/(m·K) | ||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 600 kJ/mol | ||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 1180 kJ/mol | ||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 1980 kJ/mol | ||||||||||||
4. ionizacijski potencial | 5847 kJ/mol | ||||||||||||
5. ionizacijski potencial | 7430 kJ/mol | ||||||||||||
6. ionizacijski potencial | 8970 kJ/mol | ||||||||||||
7. ionizacijski potencial | 11190 kJ/mol | ||||||||||||
8. ionizacijski potencial | 12450 kJ/mol | ||||||||||||
9. ionizacijski potencial | 14110 kJ/mol | ||||||||||||
10. ionizacijski potencial | 18400 kJ/mol | ||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||
| |||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39. Ta srebrno siva prehodna kovina je pogosta v redkozemeljskih mineralih in dve od njenih sestavin se uporabljata kot luminofor za rdečo barvo pri izdelavi barvnih televizorjev.Štefan je čudn
Zunanje povezave