Josipina Turnograjska: Razlika med redakcijama
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
== Življenje == |
== Življenje == |
||
Rodila se je leta 1833 na [[Grad Turn, Potoče|gradu Turn]] pri Preddvoru Janezu Urbančiču in Josipini Tepinc. Imela je še dva mlajša brata Janka in Fidelisa. Ko je dopolnila osem let, ji je umrl oče. Za vzgojo otrok so skrbeli domači učitelji, med njimi tudi [[Lovro Pintar]], ki je vplival na Josipinin odnos do [[slovenščina|slovenskega jezika]] in s tem tudi na njeno pisno ustvarjanje v slovenščini. Učila se je [[latinščina|latinščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[grščina|grščino]] in nekatere [[slovanski jeziki|slovanske jezike]], [[matematika|matematiko]], [[zgodovina|zgodovino]], [[zemljepis]] in [[verouk]]. Naučila se je tudi igranja na klavir in komponiranja. Kljub temu da ji je bila pot do uradne izobrazbe zaprta, je bila za žensko tistega časa nadpovprečno izobražena. Leta [[1850]] se je zaročila z [[Lovro Toman|Lovrom Tomanom]], ki je bil v tistem času že priznan pesnik, govornik in politik. Pravo je študiral v [[Gradec|Gradcu]], zato sta zaročenca ostajala v stiku preko pisem. Njuna [[korespondenca]] obsega več kot tisoč pisem, ki so dolga tudi do 25 strani. Poleg čustvovanja dveh zaljubljencev upodabljajo veliko podatkov o življenju sredi [[19. stoletje|19. stoletja]]. Leta [[1853]] sta se poročila in se zaradi Tomanove službe preselila v Gradec, kjer je Josipina za posledicami [[porod]]a in [[ošpice|ošpic]] umrla že naslednje leto, stara komaj 21 let. Pokopana je v Gradcu na pokopališču svetega Lenarta. |
Rodila se je leta 1833 na [[Grad Turn, Potoče|gradu Turn]] pri Preddvoru Janezu Urbančiču in Josipini Tepinc. Imela je še dva mlajša brata Janka in Fidelisa. Ko je dopolnila osem let, ji je umrl oče. Za vzgojo otrok so skrbeli domači učitelji, med njimi tudi [[Lovro Pintar]], ki je vplival na Josipinin odnos do [[slovenščina|slovenskega jezika]] in s tem tudi na njeno pisno ustvarjanje v slovenščini. Učila se je [[latinščina|latinščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[grščina|grščino]] in nekatere [[slovanski jeziki|slovanske jezike]], [[matematika|matematiko]], [[zgodovina|zgodovino]], [[zemljepis]] in [[verouk]]. Naučila se je tudi igranja na klavir in komponiranja. Kljub temu da ji je bila pot do uradne izobrazbe zaprta, je bila za žensko tistega časa nadpovprečno izobražena. Leta [[1850]] se je zaročila z [[Lovro Toman|Lovrom Tomanom]], ki je bil v tistem času že priznan pesnik, govornik in politik. Pravo je študiral v [[Gradec|Gradcu]], zato sta zaročenca ostajala v stiku preko pisem. Njuna [[korespondenca]] obsega več kot tisoč pisem, ki so dolga tudi do 25 strani. Poleg čustvovanja dveh zaljubljencev upodabljajo veliko podatkov o življenju sredi [[19. stoletje|19. stoletja]]. Leta [[1853]] sta se poročila in se zaradi Tomanove službe preselila v Gradec, kjer je Josipina za posledicami [[porod]]a in [[ošpice|ošpic]] umrla že naslednje leto, stara komaj 21 let. Pokopana je v Gradcu na pokopališču svetega Lenarta. |
||
[[Mira Delavec|Mira Delavec]] je o njej napisala [[biografski roman]] z naslovom ''[[Šepet rdeče zofe|Šepet rdeče zofe]]''. Poznamo dve ulici, ki nosita ime Turnograjske, ena je v [[Ulica Josipine Turnograjske, Ljubljana|Ljubljani]], druga pa v Preddvoru. |
[[Mira Delavec|Mira Delavec]] je o njej napisala [[biografski roman]] z naslovom ''[[Šepet rdeče zofe|Šepet rdeče zofe]]''. Veliko o življenju in delu pisateljice izvemo tudi iz dela ''Moč vesti'', ki ga je prav tako napisala že omenjena avtorica. Poznamo dve ulici, ki nosita ime Turnograjske, ena je v [[Ulica Josipine Turnograjske, Ljubljana|Ljubljani]], druga pa v Preddvoru. |
||
== Delo == |
== Delo == |
||
Redakcija: 13:36, 9. februar 2013
Josipina Turnograjska | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Josepha Constantia Anna Urbantschitsch 9. julij 1833 Grad Turn pri Preddvoru |
| Smrt | 1. junij 1854 (20 let) Gradec |
| Psevdonim | (r. Urbančič, vzdevek Turnograjska) |
| Poklic | pisateljica, pesnica |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo |
Josipina Urbančič Turnograjska, slovenska pisateljica, pesnica in skladateljica, * 9. julij 1833, Preddvor, † 1. junij 1854, Gradec.
Življenje
Rodila se je leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru Janezu Urbančiču in Josipini Tepinc. Imela je še dva mlajša brata Janka in Fidelisa. Ko je dopolnila osem let, ji je umrl oče. Za vzgojo otrok so skrbeli domači učitelji, med njimi tudi Lovro Pintar, ki je vplival na Josipinin odnos do slovenskega jezika in s tem tudi na njeno pisno ustvarjanje v slovenščini. Učila se je latinščino, italijanščino, grščino in nekatere slovanske jezike, matematiko, zgodovino, zemljepis in verouk. Naučila se je tudi igranja na klavir in komponiranja. Kljub temu da ji je bila pot do uradne izobrazbe zaprta, je bila za žensko tistega časa nadpovprečno izobražena. Leta 1850 se je zaročila z Lovrom Tomanom, ki je bil v tistem času že priznan pesnik, govornik in politik. Pravo je študiral v Gradcu, zato sta zaročenca ostajala v stiku preko pisem. Njuna korespondenca obsega več kot tisoč pisem, ki so dolga tudi do 25 strani. Poleg čustvovanja dveh zaljubljencev upodabljajo veliko podatkov o življenju sredi 19. stoletja. Leta 1853 sta se poročila in se zaradi Tomanove službe preselila v Gradec, kjer je Josipina za posledicami poroda in ošpic umrla že naslednje leto, stara komaj 21 let. Pokopana je v Gradcu na pokopališču svetega Lenarta. Mira Delavec je o njej napisala biografski roman z naslovom Šepet rdeče zofe. Veliko o življenju in delu pisateljice izvemo tudi iz dela Moč vesti, ki ga je prav tako napisala že omenjena avtorica. Poznamo dve ulici, ki nosita ime Turnograjske, ena je v Ljubljani, druga pa v Preddvoru.
Delo
.jpg)
Po padcu Metternichovega absolutizma se je začelo kulturno življenje z močno slovensko in slovansko noto. Turnograjska se je zelo navduševala nad slovansko idejo.Pisala je le slovensko, kar je bilo takrat redko.
Napisala je osemintrideset povesti. Pisala je od leta 1850 - 1852. Sprva je pisala kratke poučne zgodbice z moralno tendenco (Popotnik, Svoboda, Domoljubje, Povračilo). Gre za zgodovinske (Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francoski v vojski vjeti vojaki, Marula, Nesrečen prepir, Katarina, ruska carica, Svobodoljubna Slavjanka, Nedolžnost in sila - povest o Veroniki Deseniški) in aktualne politične dogodke, pomen slovanstva (Poljski rodoljub, Svoboda) in doživljanje narave. Objavljala je v Slovenski čbeli in Zori. Eno njenih najbolj znanih del je povest o Veroniki Deseniški, z naslovom Nedolžnost in sila. Povest Izdajstvo in sprava govori o albanskem junaku Kastriotu, Boris,govori o pokristjanjevanju Bolgarov, zgodba Slavljanski mučenik, pa o slovaškem političnem junaku. Ženske nastopajo kot nosilke nadnaravne moči (Marula), nadzemeljske lepote (Veronika Deseniška), kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zvestobe (Zvestoba do smrti). Junaška dekleta ali žene v odločilnih trenutkih prevzamejo nase odgovornost. Junakinje, kot je Rožmanova Lenčiča, poprimejo tudi za orožje, Katarina reši Ruse pred Turki, Marula in Slavljanka zmoreta v odločilnih trenutkih bitke nagovoriti in prepričati celo vojsko. Na Josipino Turnograjsko je vplivala zlasti Božena Nemcova, spise sta ji popravljala Lovro Pintar in Lovro Toman.
Ohranjene so tri njene pesmi. So lirične, največ izpovednega pa je v pesmi Noč na grobu. Ta pesem je nastala ob obiskovanju očetovega groba. Pesem z naslovom Zmiraj krasna je narava je objavila leta 1852 v Janežičevi Bčeli, v njej opisuje naravo v različnih letnih časih. Tudi v pesmi Smereka je glavna tema narava.
Bibliografija
Povesti
- Boris, Zora 1852;
- Carigrajski Patriarh, Slovenec 1851
- Cesar v Ljubljani, 1850
- Domoljubje, 1850
- Donava, 1854
- Hoja iz Preddvora na Turn, 1850
- Izdajstvo in sprava, Slovenska bčela 1851;
- Jelen, 1850
- Jesen, 1850
- Kakor bo božja volja, tako pa bo, 1850
- Katarina, ruska carica
- Lep izgled ljubezni do sovražnikov, 1850
- Marula,1851, Vodnikov spomenik 1859;
- Moč vesti, 1851
- Na grobu Prešerna, 1851
- Nedolžnost in sila, Slovenska bčela 1851;
- Nepoznani dvobojnik, 1851
- Nesrečen prepir, 1850
- Nikola Zrinji, največji slavjanski vojak, 1851
- Očetova kletev, 1850
- Petelin, 1850
- Poljski rodoljub, 1850
- Pomlad
- Popotnik, 1850
- Povračilo, 1850
- Razvaline Pustiga grada, 1850
- Rožmanova Lenčica, Zora 1852.
- Slavljanski mučenik, Slovenska bčela 1851;
- Sodba Bretislavova, 1850
- Spitignejev in udova, 1851
- Sprava, 1850
- Svatoboj puščavnik, Slovenska bčela 1851;
- Svoboda, 1850
- Svobodoljubna Slavjanka), 1850
- Trdoslav, Zora 1852;
- Vilica, 1851
- Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francozki v vojski vjeti oficirji, 1850
- Zvestoba do smrti, Slovenska bčela 1851;
Pesmi
Viri
- Nataša Budna Kodrič. Zgodba Josipine Turnograjske in Lovra Tomana. Kronika 51 (2003), 197–216.
- Mira Delavec. Moč vesti. Ljubljana: Primus, 2009. (COBISS)
- Mira Delavec. Nedolžnost in sila, življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske (1833–1854). Kranj: Gorenjski glas, 2004. (COBISS)
- Ivan Lah. Josipina Turnograjska: Njeno življenje in delo. Maribor: Mariborske tiskarne, 1921. (COBISS)
Zunanje povezave
- Josipina Turnogradska – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- Diplomske naloge na temo Josipina Turnograjska
- Geopedia.si: Kip in rojstna hiša Josipine Turnograjske
Glej tudi
{{subst:#if:Turnograjska, Josipina|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1833}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1854}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1833
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1854}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta 1854
}}]]