Pojdi na vsebino

Leon III. Izavrijec: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
Boti
127.670 urejanj
m r2.7.1) (robot Dodajanje: sh:Lav III Isavrijac
Octopus (pogovor | prispevki)
52.449 urejanj
Slog
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog|[[WP:BIO]]}}
{{drugipomeni2|Leon}}
{{drugipomeni2|Leon}}
{{Infobox Monarch
{{Infobox Monarch
|name =Leon III.
|name =Leon III. Izavrijec
|title =[[Cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]
|title =[[Seznam bizantinskih cesarjev|Cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]
|image =[[Slika:Solidus-Leo III and Constantine V-sb1504.jpg|300px]]
|image =[[Slika:Solidus-Leo III and Constantine V-sb1504.jpg|300px]]
|caption =Leon III. in njegov sin [[Konstantin V.]]
|caption =Solidus s podobo Leona III. in njegov sina<br> [[Konstantin V. Kopronim|Konstantina V.]]
|reign =25. marec 717 - 18. junij 441
|reign =[[25. marec]] [[717]] - [[18. junij]] [[741]]
|coronation =
|coronation =
|othertitles = Leon Sirec
|othertitles = Leon Sirijec
|full name =
|full name =
|predecessor =[[Teodozij III.]]
|predecessor =[[Teodozij III.]]
|successor =[[Konstantin V. ]]
|successor =[[Konstantin V. Kopronim]]
|suc-type =
|suc-type =
|heir =
|heir =
|queen =Marija
|queen = Marija
|consort =
|consort =
|issue = [[Konstantin V.]]<br />Ana, soproga cesarja [[Artabaz]]da <br />Irena <br /> Kosmo
|issue = [[Konstantin V. Kopronim]]<br />Ana, poročena z [[Artabazd]]om <br />Irena <br /> Kosmo
|dynasty =[[Izavrijska dinastija]]
|dynasty =[[Izavrijska dinastija]]
|date of birth =685
|date of birth = [[685]]
|place of birth =
|place of birth =
|date of death =18. junij 741 (star 56 let)
|date of death =[[18. junij]] [[741]] (star 56 let)
|place of death =
|place of death =
|date of burial =
|date of burial =
|place of burial =
|place of burial =
|}}
|}}
'''Leon III. Izavrijec''' ali '''Sirec''' ([[grščina|grško]]: Λέων Γ΄, Leōn III), * okrog [[685]], † [[18. junij]] [[741]], je bil od leta 717 do svoje smrti leta 741 [[cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leon je prekinil obdobje državne nestabilnosti, uspešno obranil cesarstvo pred [[Arabci]] in prepovedal čaščenje ikon ([[ikonoklazem]]).<ref>Gero, Stephen (1973). Byzantine Iconoclasm during the Reign of Leo III, with Particular Attention to the Oriental Sources. Louvain: Secrétariat du Corpus SCO. ISBN 9-0429-0387-2. </ref>
'''Leon III. Izavrijec''' ali '''Sirijec''' ([[grščina|grško]]: Λέων Γ΄, Leōn III), [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] od leta [[717]] do [[741]], * okrog [[685]], † [[18. junij]] [[741]].
Prekinil je obdobje državne nestabilnosti, uspešno obranil cesarstvo pred [[Umajadski kalifat|Arabci]] in prepovedal čaščenje ikon ([[ikonodulstvo]]).<ref>Gero, Stephen (1973). ''Byzantine Iconoclasm during the Reign of Leo III, with Particular Attention to the Oriental Sources''. Louvain: Secrétariat du Corpus SCO. ISBN 9-0429-0387-2.</ref>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
===Mladost===
===Mladost===
Leon, s pravim imenom Konon, je bil rojen v [[Germanikea|Germanikei]] v [[Sirija|sirski]] provinci [[Kommagena|Kommageni]]. Nekateri avtorji, med njimi tudi bizantinski kronist [[Teofan]], so trdili, da se je Kononova družina preselila iz Sirije v [[Trakija|Trakijo]], kjer je vstopila službo cesarja [[Justinijan II.|Justinijana II.]] Iz Trakije je z vojsko kakšnih 15.000 konjenikov, ki jih je dal Justinijanu na razpolago car [[Tervel Bolgarski]], leta 705 odšla v [[Konstantinopel]].
Leon, s pravim imenom Konon, je bil rojen v Germanikeji (Maraş) v [[Sirija|sirijski]] provinci [[Komagena|Komageni]]. Nekateri avtorji, med njimi tudi bizantinski kronist [[Teofan Spovednik]], so trdili, da se je Kononova družina preselila iz Sirije v [[Trakija|Trakijo]], kjer je vstopila službo cesarja [[Justinijan II.|Justinijana II.]]. Ko je Justinijan z vojsko kakšnih 15.000 konjenikov, ki mu jih je dal na razpolago car [[Tervel|Tervel Bolgarski]], leta 705 napadel [[Konstantinopel]], je z njim odšla tudi Leonova družina.


Po Justinijanovem prevzemu oblasti je Leon odšel na diplomatsko misijo v [[Alanija|Alanijo]] in [[Egrisi|Laziko]], kjer naj bi sklenil zavezništvo proti [[Omajadski kalifat|Omajadskemu kalifatu]], v katerem je takrat vladal al-Walid I..
Po Justinijanovi zmagi in prevzemu oblasti je Leon odšel na diplomatsko misijo v [[Alanija|Alanijo]] in [[Egrisi|Laziko]], kjer naj bi sklenil zavezništvo proti [[Umajadski kalifat|Umajadskemu kalifatu]] [[Al-Valid I.|Al-Valida I.]].


Cesar [[Anastazij II.]] je Leona imenoval za komandanta ([[Bizantinska aristokracija in birokracija|stratēgos]]) [[Anatolija|Anatolske]] teme (province). Po Anastazijevi odstavitvi se je Leon povezal s strategom [[Armenija|Armenske]] teme [[Artabazd]]om in začel kovati zaroto proti novemu cesarju [[Teodozij III.|Teodoziju III. ]]. V njun dogovor je spadala tudi Artabazdova zaroka z Leonovo hčerko Ano.<ref name="Treadgold">Treadgold, Warren (1997). A History of the Byzantine State and Society. Stanford: University of Stanford Press. str. 346. ISBN 0-8047-2630-2.</ref>
Cesar [[Anastazij II.]] ge je imenoval za komandanta ([[strateg]]a) [[Anatolija|Anatolske]] [[Tema (upravna enota)|teme]]. Po Anastazijevi odstavitvi se je Leon povezal s strategom [[Armenija|Armenske]] teme [[Artabazd]]om in začel kovati zaroto proti novemu cesarju [[Teodozij III.|Teodoziju III.]]. V njun dogovor je spadala tudi Artabazdova zaroka z Leonovo hčerko Ano.<ref name=Treadgold>Treadgold, Warren (1997). ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford: University of Stanford Press. str. 346. ISBN 0-8047-2630-2.</ref>


===Obleganje Konstantinopla===
===Obleganje Konstantinopla===
{{glavni|Drugo arabsko obleganje Konstantinopla}}
{{glavni|Drugo arabsko obleganje Konstantinopla}}
Leon je 25. marca 717 prišel v Konstantinopel, prisilil Teodozija III. k odstopu in se proglasil za cesarja Leona III.. Kmalu po prevzemu oblasti se je moral soočiti z Arabci, ki so izkoristili nesoglasja v Bizantinskem cesarstvu in avgusta 717 z vojsko 80.000-120.000 vojakov in močnim ladjevjem napadli Konstantinopel.<ref>Guilland, Rodolphe. "L’expédition de Maslama contre Constantinople (717 - 718)" in Études Byzantines. Paris: Presses universitaires de France, 1959, str. 109-133.</ref> Vojski omajadskega kalifa Sulejmana ibn Abd al-Malika je poveljeval general Maslama. Začelo se je drugo arabsko obleganje Konstantinopla, ki je trajalo dvanajst mesecev.
Leon je 25. marca 717 prišel v Konstantinopel, prisilil Teodozija III. k odstopu in se proglasil za cesarja Leona III.. Kmalu po prevzemu oblasti se je moral soočiti z [[Arabci]], ki so izkoristili notranje spore v Bizantinskem cesarstvu in avgusta 717 z vojsko 80.000-120.000 vojakov in močnim ladjevjem napadli Konstantinopel.<ref>Guilland, Rodolphe. ''L’expédition de Maslama contre Constantinople (717 - 718)'', Études Byzantines, Pariz: Presses universitaires de France, 1959, str. 109-133.</ref> Vojski umajadskega kalifa [[Sulejman ibn Abd al-Malik|Sulejmana ibn Abd al-Malika]] je poveljeval general Maslama. Začelo se je drugo arabsko obleganje Konstantinopla, ki je trajalo dvanajst mesecev.

Bizantincem je z dobro načrtovanim in trdovratnim odporom uspelo odbiti Arabce. K temu jim je veliko pripomegel [[grški ogenj]].<ref name="Treadgold"/> Ko so Bizantincem prišli na pomoč [[Bolgari]], so Arabci opustili vsako upanje na uspeh in se avgusta 718 umaknili.
Bizantincem je z dobro načrtovanim in trdovratnim odporom uspelo odbiti Arabce. K temu jim je veliko pripomegel [[grški ogenj]].<ref name=Treadgold/> Ko so Bizantincem prišli na pomoč [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgari]], so Arabci opustili vsako upanje na uspeh in se avgusta 718 umaknili.


Kalifa Sulejmana, ki je leta 717 umrl, je nasledil Omar II., ki ni imel ambicij po še enem obleganju mesta.
Kalifa Sulejmana, ki je leta 717 umrl, je nasledil [[Omar ibn Abd al-Aziz|Omar II.]], ki ni imel ambicij po še enem obleganju mesta.


===Reforma državne uprave===
===Reforma državne uprave===
Leon je po umiku Arabcev nadaljeval z reformami državne uprave, ki je bila zaradi notranjih sporov v preteklem obdobju v popolnem razsulu. Leta 718 je zatrl upor na [[Sicilija|Siciliji]], leta 719 pa upor odstavljenega cesarja Anastazija II.. Meje cesarstva je zavaroval tako, da je pozval [[Slovani|slovanska]] [[pleme|plemena]], naj se naselijo na razseljenih področjih. Poleg tega je povečal tudi učinkovitost svoje armade. Ko je Omajadski kalifat leta 726 in 739 ponovno napadel Bizantinsko cesarstvo, so bili Arabci prepričljivo poraženi, še posebno pri Akoinonu leta 740. Moč njegove vojske je dopolnjevalo zavezništvo s [[Hazari]] in [[Gruzinci]].
Leon je po umiku Arabcev nadaljeval z reformami državne uprave, ki je bila zaradi notranjih sporov v preteklem obdobju v popolnem razsulu. Leta 718 je zatrl upor na [[Sicilija|Siciliji]], leta 719 pa upor odstavljenega cesarja Anastazija II.. Meje cesarstva je zavaroval tako, da je pozval [[Slovani|slovanska]] [[pleme|plemena]], naj se naselijo na razseljenih področjih, in povečal učinkovitost svoje armade. Ko je Umajadski kalifat leta 726 in 739 ponovno napadel Bizantinsko cesarstvo, so bili Arabci prepričljivo poraženi, še posebno pri Akoinonu leta 740. Leon je moč svoje vojske povečal z zavezništvom s [[Hazari]] in [[Gruzinci]].
Leon je v državi uvedel niz reform, med katere so spadale odprava predplačila davkov, ki je obremenjevalo predvsem bolj premožne prebivalce, povišanje [[tlačanstvo|tlačanov]] v razred svobodnih zakupnikov in preoblikovanje družinskega, pomorskega in kazenskega prava, ki je smrtno kazen v mnogih primerih zamenjalo s pohabljenjem. Vse nove ukrepe je objavil leta 726 v zakoniku ''Ecloga'' (Izbor), ki je naletel na nekaj odpora v delu plemstva in visokega klera. Delno je reorganiziral tudi sistem provinc (themata) in ustanovil novo provinco v Egejski regiji.
Leon je v državi uvedel niz reform, med katere so spadale odprava predplačila davkov, ki je obremenjevalo predvsem bolj premožne prebivalce, povišanje [[tlačanstvo|tlačanov]] v razred svobodnih zakupnikov in preoblikovanje družinskega, pomorskega in kazenskega prava, ki je smrtno kazen v mnogih primerih zamenjalo s pohabljenjem. Vse nove ukrepe je objavil leta 726 v zakoniku ''Ekloga'' (Izbor), ki je naletel na nekaj odpora v delu plemstva in visokega klera. Delno je reorganiziral tudi sistem upravnih enot (tem) in ustanovil novo upravno enoto v Egejski regiji.


===Ikonoklazem===
===Ikonoklazem===
Leonove najbolj udarne reforme so se nanašale na verske zadeve, predvsem na [[ikonoklazem]].<ref>Ladner, Gerhart. "Origin and Significance of the Byzantine Iconoclastic Controversy." Mediaeval Studies, 2, 1940, str. 127-149.</ref> Po navidezno uspešnem poskusu prisilnega pokristjanjenja vseh [[judaizem|Judov]] in [[montanizem|montanistov]] leta 722 je v letih 726-729 izdal vrsto odredb proti čaščenju podob (ikon).<ref name="Treadgold"/> Namen prepovedi čaščenja je bil preprečiti zlorabe in izboljšati javno moralo. Odredbe so dobile podporo aristoracije in dela klera, večina teologov in vsi menihi pa so jim nepopustljivo oporekali. Prebivalstvo zahodnega dela cesarstva je tem odredbam odreklo poslušnost.
Leonove najbolj udarne reforme so se nanašale na verske zadeve, predvsem na [[ikonodulstvo]].<ref>Ladner, Gerhart. Origin and Significance of the Byzantine Iconoclastic Controversy. Mediaeval Studies, 2, 1940, str. 127-149.</ref> Po navidezno uspešnem poskusu prisilnega pokristjanjenja vseh [[judaizem|Judov]] in [[montanizem|montanistov]] leta 722 je v letih 726-729 izdal vrsto odredb proti čaščenju svetih podob ([[ikona|ikon]]).<ref name=Treadgold/> Namen prepovedi čaščenja je bil preprečiti zlorabe in izboljšati javno moralo. Odredbe so dobile podporo aristoracije in dela klera, večina teologov in vsi menihi pa so jim nepopustljivo oporekali. Prebivalstvo zahodnega dela cesarstva je tem odredbam odreklo poslušnost.


Upor, ki je predvsem zaradi verskih zadev izbruhnil v [[Grčija|Grčiji]], je leta 727 zadušila cesarska mornarica. Konstantinoplski patriarh German I. leta 730 ni hotel podpisati cesarskih ikonoklastičnih odredb in je raje odstopil. Leon je na njegvo mesto imenoval patriarha Anastazija,<ref name=" Treadgold "></ref> ki je glede ikon poslušno stal na cesarjevi strani. Leon je s tem zadušil vso opozicijo v prestolnici.
Upor, ki je predvsem zaradi verskih zadev izbruhnil v [[Grčija|Grčiji]], je leta 727 zadušila cesarska mornarica. Konstantinopelski [[patriarh]] German I. leta 730 ni hotel podpisati cesarskih ikonoklastičnih odredb in je raje odstopil. Leon je na njegovo mesto imenoval patriarha Anastazija,<ref name=Treadgold></ref> ki je glede čaščenja ikon poslušno stal na cesarjevi strani. Leon je s tem zadušil vso opozicijo v prestolnici.


V [[Italija|Italiji]] je kljubovalna drža papežev [[Papež Gregor II.|Gregorja II.]] in [[Papež Gregor III.|Gregorja III.]] glede čaščenja podob pripeljala do ostrega spora s cesarjem. Papeža sta leta 730 in 732 v [[Rim]]u sklicala cerkvena zbora, da bi preklela in izobčila ikonoklaste. Leon se jima je maščeval tako, da je škofije v južni Italiji in [[Ilirik]]u prenesel v pristojnost konstantinoplskega patriarha.<ref name="Treadgold"/> Spore med papežema in cesarjem je spremljal oborožen upor v [[Ravena|ravenskem]] [[eksarhat]]u leta 727, katerega je Leon zatrl s svojim močnim ladjevje. Njegovo ladjevje je bilo zatem uničeno v neurju in politično stanje se je obrnilo proti njemu: podložniki v južni Italiji so uspešno kljubovali njegovim odredbam, ravenski eksarhat pa se je dokončno odcepil od cesarstva.
V [[Italija|Italiji]] je kljubovalna drža papežev [[Papež Gregor II.|Gregorja II.]] in [[Papež Gregor III.|Gregorja III.]] glede čaščenja podob pripeljala do ostrega spora s cesarjem. Papeža sta leta 730 in 732 v [[Rim]]u sklicala cerkvena zbora, da bi preklela in izobčila [[ikonoklazem|ikonoklaste]]. Leon se jima je maščeval tako, da je škofije v južni Italiji in [[Ilirik]]u prenesel v pristojnost konstantinoplskega patriarha.<ref name=Treadgold/> Spore med papežema in cesarjem je spremljal oborožen upor v [[Ravena|ravenskem]] [[eksarhat]]u leta 727, katerega je Leon zatrl s svojim močnim ladjevje. Njegovo ladjevje je bilo zatem uničeno v neurju in politično stanje se je obrnilo proti njemu: podložniki v južni Italiji so uspešno kljubovali njegovim odredbam, ravenski eksarhat pa se je dokončno odcepil od cesarstva.


Leon III. je umrl 18. junija 741 zaradi vodenice.
Leon III. je umrl 18. junija 741 zaradi vodenice.
Vrstica 59: Vrstica 61:
Leon III. je imel s soprogo Marijo štiri poznane otroke:
Leon III. je imel s soprogo Marijo štiri poznane otroke:
* Ano, ki je bila poročena s kasnejšim cesarjem [[Artabazd]]om
* Ano, ki je bila poročena s kasnejšim cesarjem [[Artabazd]]om
* [[Konstantin V.|Konstantina V.]], cesarja, ki ga je nasledil
* [[Konstantin V. Kopronim|Konstantina V.]], ki je bil njegov naslednik
* Ireno
* Ireno
* Kosma
* Kosma
Vrstica 73: Vrstica 75:
{{s-hou|[[Izavrijska dinastija]]||okrog 685|18. junij| 741}}
{{s-hou|[[Izavrijska dinastija]]||okrog 685|18. junij| 741}}
{{s-reg|}}
{{s-reg|}}
{{succession box | before=[[Teodozij III.]] | title=[[Seznam bizantinskih cesarjev|Bizantinski cesar]] | years=717&ndash;741 | after=[[Konstantin V.]]}}
{{succession box | before=[[Teodozij III.]] | title=[[Seznam bizantinskih cesarjev|Bizantinski cesar]] | years=717&ndash;741 | after=[[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]]}}
{{end box}}
{{end box}}


Redakcija: 13:31, 7. november 2011

Za druge pomene glej Leon (razločitev).
Leon III. Izavrijec
Cesar Bizantinskega cesarstva
Solidus s podobo Leona III. in njegov sina
Konstantina V.
Vladanje25. marec 717 - 18. junij 741
PredhodnikTeodozij III.
NaslednikKonstantin V. Kopronim
Rojstvo675[1][2]
Kahramanmaraş[d]
Smrt18. junij 741
Konstantinopel
SoprogaMarija
PotomciKonstantin V. Kopronim
Ana, poročena z Artabazdom
Irena
Kosmo
Vladarska rodbinaIzavrijska dinastija

Leon III. Izavrijec ali Sirijec (grško: Λέων Γ΄, Leōn III), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 717 do 741, * okrog 685, † 18. junij 741.

Prekinil je obdobje državne nestabilnosti, uspešno obranil cesarstvo pred Arabci in prepovedal čaščenje ikon (ikonodulstvo).[3]

Življenjepis

Mladost

Leon, s pravim imenom Konon, je bil rojen v Germanikeji (Maraş) v sirijski provinci Komageni. Nekateri avtorji, med njimi tudi bizantinski kronist Teofan Spovednik, so trdili, da se je Kononova družina preselila iz Sirije v Trakijo, kjer je vstopila službo cesarja Justinijana II.. Ko je Justinijan z vojsko kakšnih 15.000 konjenikov, ki mu jih je dal na razpolago car Tervel Bolgarski, leta 705 napadel Konstantinopel, je z njim odšla tudi Leonova družina.

Po Justinijanovi zmagi in prevzemu oblasti je Leon odšel na diplomatsko misijo v Alanijo in Laziko, kjer naj bi sklenil zavezništvo proti Umajadskemu kalifatu Al-Valida I..

Cesar Anastazij II. ge je imenoval za komandanta (stratega) Anatolske teme. Po Anastazijevi odstavitvi se je Leon povezal s strategom Armenske teme Artabazdom in začel kovati zaroto proti novemu cesarju Teodoziju III.. V njun dogovor je spadala tudi Artabazdova zaroka z Leonovo hčerko Ano.[4]

Obleganje Konstantinopla

Glavni članek: Drugo arabsko obleganje Konstantinopla.

Leon je 25. marca 717 prišel v Konstantinopel, prisilil Teodozija III. k odstopu in se proglasil za cesarja Leona III.. Kmalu po prevzemu oblasti se je moral soočiti z Arabci, ki so izkoristili notranje spore v Bizantinskem cesarstvu in avgusta 717 z vojsko 80.000-120.000 vojakov in močnim ladjevjem napadli Konstantinopel.[5] Vojski umajadskega kalifa Sulejmana ibn Abd al-Malika je poveljeval general Maslama. Začelo se je drugo arabsko obleganje Konstantinopla, ki je trajalo dvanajst mesecev.

Bizantincem je z dobro načrtovanim in trdovratnim odporom uspelo odbiti Arabce. K temu jim je veliko pripomegel grški ogenj.[4] Ko so Bizantincem prišli na pomoč Bolgari, so Arabci opustili vsako upanje na uspeh in se avgusta 718 umaknili.

Kalifa Sulejmana, ki je leta 717 umrl, je nasledil Omar II., ki ni imel ambicij po še enem obleganju mesta.

Reforma državne uprave

Leon je po umiku Arabcev nadaljeval z reformami državne uprave, ki je bila zaradi notranjih sporov v preteklem obdobju v popolnem razsulu. Leta 718 je zatrl upor na Siciliji, leta 719 pa upor odstavljenega cesarja Anastazija II.. Meje cesarstva je zavaroval tako, da je pozval slovanska plemena, naj se naselijo na razseljenih področjih, in povečal učinkovitost svoje armade. Ko je Umajadski kalifat leta 726 in 739 ponovno napadel Bizantinsko cesarstvo, so bili Arabci prepričljivo poraženi, še posebno pri Akoinonu leta 740. Leon je moč svoje vojske povečal z zavezništvom s Hazari in Gruzinci.

Leon je v državi uvedel niz reform, med katere so spadale odprava predplačila davkov, ki je obremenjevalo predvsem bolj premožne prebivalce, povišanje tlačanov v razred svobodnih zakupnikov in preoblikovanje družinskega, pomorskega in kazenskega prava, ki je smrtno kazen v mnogih primerih zamenjalo s pohabljenjem. Vse nove ukrepe je objavil leta 726 v zakoniku Ekloga (Izbor), ki je naletel na nekaj odpora v delu plemstva in visokega klera. Delno je reorganiziral tudi sistem upravnih enot (tem) in ustanovil novo upravno enoto v Egejski regiji.

Ikonoklazem

Leonove najbolj udarne reforme so se nanašale na verske zadeve, predvsem na ikonodulstvo.[6] Po navidezno uspešnem poskusu prisilnega pokristjanjenja vseh Judov in montanistov leta 722 je v letih 726-729 izdal vrsto odredb proti čaščenju svetih podob (ikon).[4] Namen prepovedi čaščenja je bil preprečiti zlorabe in izboljšati javno moralo. Odredbe so dobile podporo aristoracije in dela klera, večina teologov in vsi menihi pa so jim nepopustljivo oporekali. Prebivalstvo zahodnega dela cesarstva je tem odredbam odreklo poslušnost.

Upor, ki je predvsem zaradi verskih zadev izbruhnil v Grčiji, je leta 727 zadušila cesarska mornarica. Konstantinopelski patriarh German I. leta 730 ni hotel podpisati cesarskih ikonoklastičnih odredb in je raje odstopil. Leon je na njegovo mesto imenoval patriarha Anastazija,[4] ki je glede čaščenja ikon poslušno stal na cesarjevi strani. Leon je s tem zadušil vso opozicijo v prestolnici.

V Italiji je kljubovalna drža papežev Gregorja II. in Gregorja III. glede čaščenja podob pripeljala do ostrega spora s cesarjem. Papeža sta leta 730 in 732 v Rimu sklicala cerkvena zbora, da bi preklela in izobčila ikonoklaste. Leon se jima je maščeval tako, da je škofije v južni Italiji in Iliriku prenesel v pristojnost konstantinoplskega patriarha.[4] Spore med papežema in cesarjem je spremljal oborožen upor v ravenskem eksarhatu leta 727, katerega je Leon zatrl s svojim močnim ladjevje. Njegovo ladjevje je bilo zatem uničeno v neurju in politično stanje se je obrnilo proti njemu: podložniki v južni Italiji so uspešno kljubovali njegovim odredbam, ravenski eksarhat pa se je dokončno odcepil od cesarstva.

Leon III. je umrl 18. junija 741 zaradi vodenice.

Družina

Leon III. je imel s soprogo Marijo štiri poznane otroke:

Sklici

  1. ↑ AlKindi
  2. ↑ Enciclopedia Sapere — De Agostini Editore, 2001.
  3. ↑ Gero, Stephen (1973). Byzantine Iconoclasm during the Reign of Leo III, with Particular Attention to the Oriental Sources. Louvain: Secrétariat du Corpus SCO. ISBN 9-0429-0387-2.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Treadgold, Warren (1997). A History of the Byzantine State and Society. Stanford: University of Stanford Press. str. 346. ISBN 0-8047-2630-2.
  5. ↑ Guilland, Rodolphe. L’expédition de Maslama contre Constantinople (717 - 718), Études Byzantines, Pariz: Presses universitaires de France, 1959, str. 109-133.
  6. ↑ Ladner, Gerhart. Origin and Significance of the Byzantine Iconoclastic Controversy. Mediaeval Studies, 2, 1940, str. 127-149.

Glej tudi


Leon III. Izavrijec
Rojen: okrog 685 Umrl: 18. junij 741
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Teodozij III. 		Bizantinski cesar
717–741 		Naslednik:
Konstantin V.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Leon_III._Izavrijec&oldid=3189903«