Kurentovanje

Za zadnji ptujski karneval glej 64. Kurentovanje (2024).

Obhodi kurentov
Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije
Živa mojstrovina
Lega	Ptuj, Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze, Slovenske gorice
Uprava	koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož)
RKD št.	2-00006
Pomembni datumi
Vpis v register	26. april 2012
Razglasitev ŽMDP	24. december 2015

Kurentovanje je največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka že od leta 1960. Nastalo je na pobudo Draga Hasla in somišljenikov, ki so ga prvič organizirali skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj.

Markovci veljajo za pravo domovanje koranta, širše gledano pa: Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Poznamo pernatega in rogatega kurenta. Čas trajanja prireditve se je skozi leta spreminjalo, sprva le enodnevna prireditev, od leta 1994 naprej ko so uvedli tudi pustni šotor, pa dogodek traja kar 11 dni. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Mednarodna karnevalska povorka, ki poteka na pustno nedeljo je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, leta 2011 se je ob trasi povorke zbralo rekordnih 65,000 gledalcev. Na pustni torek se delovni dan na Ptuju konča že nekoliko prej kot običajno, zberejo se pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo, na koncu dneva pa pokopljejo pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program. Princ karnevala v času kurentovanja prevzame mestno oblast.

Gre za ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod: Obhodi kurentov, skupaj z drugimi maskami skozi vasi na Ptujskem območju, vse do Haloz. Kurenti odganjajo zimo plešoč v značilni opravi in z glasnim zvonjenjem od hiše do hiše. Obvezni deli maske so kožuhovinast plašč, prepasan z verigo z velikimi zvonci, naglavna maska z rogovi, okrašena s trakovi ali v Halozah s perjem, z volnenimi nogavicami in temnimi čevlji na nogah. Kurent ima v roki palico, ježevko. Dandanes se kurentovanja priredijo v mestnem območju Ptuja.

Na Madžarskem, v mestu Mohač imajo južnoslovanski Šokci podobno tradicionalno pustno prireditev Pohod bušarov. Bušarji so prav tako opremljeni z rogatimi maskami, ki so redkeje dodatno okrašene s perjem in trakovi. Prav tako imajo kožuhe, krajše kot kurenti. Imajo manj zvoncev kot slovenski Kurenti in so pretežno udeleženi na pustnem festivalu v mestu. UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je pohod bušarjev vpisala v seznam nematerialne svetovne dediščine (2009).

Kurentovanje velja za največji evropski pustni prikaz etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu rečemo tudi peti letni čas.

Leta 2016 je Lonely Planet Kurentovanje razglasil za 7. najboljši karneval na svetu, ob bok Riu in Benetkam.

Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Glavni organizatorji

Leta 1964 Kurentovanja niso organizirali. DPD Svoboda Ptuj je vseeno izvedla nadomestno pustovanje.

Edicija	Obdobje	Organizatorji
1. – 3.	1960 – 1962	Zgodovinsko društvo Ptuj
4.	1963	Folklorne prireditve Ptuj
5. – 8.	1965 – 1968
9. – 12.	1969 – 1972	Folklorno društvo Ptuj
13. – 32.	1973 – 1992	Folklorno društvo Ptuj – Turistično društvo Ptuj
33. – 34.	1993 – 1994	Folklorno društvo Ptuj – Turistično društvo Ptuj – TIC Ptuj
35. – 40.	1995 – 2000	GIZ Poetovio Vivat
41.	2001	GIZ Poetovio Vivat – Albin Promotion
42. – 46.	2002 – 2006	LTO Lokalna turistična organizacija Ptuj
47. – 54.	2007 – 2014	Konzorcij Kurent
55. – 56.	2015 – 2016	Mestna občina Ptuj
57. – 63.	2017 – 2023	Zavod za turizem Ptuj
64.	2024	Javni zavod Ptuj

Zgodovina

Jadranska ulica, Ptuj (najstarejši ohranjen vir kurenta)	Cerkev Sv. Marka, Markovci (najstarejša pisna omemba kurenta)
200x	260x
Zelenkasta in živo rumena (desno); štukature iz 1778 spominjajo na kurenta	V cerkveni kroniki se lik koranta omenja že leta 1829

Več teorij o izvoru koranta

Točen izvor in časovno obdobje nastanka koranta sicer nista povsem znana, obstaja pa najbrž že od prvih naselbin Ptujskega območja. Zgodovinarji si niso povsem enotni, saj obstaja več teorij. Eni ga povezujejo z nekaj tisoč let starim ilirsko-keltskim izročilom, drugi s čaščenjem boginje Kibele iz pozne antike, nekateri s predniki Slovencev v 6. stoletju in pa nazadnje tudi s prihodom Uskokov v 16. stoletju.

1610: Prve zabeležene maske na Ptuju

Prvi zapisi iz 1610 pričajo, da so na Ptuju že imeli prve pustne igre, ki jih neka protireformacijska komisija nemudoma prepove, češ da meščani živijo v nasprotju s krščanskimi vrednotami, jedo meso, se postijo ...

Prav tako najdemo zapise, da so v 18. stoletju na Ptuju prirejali številna pustovanja, za katera so morali gostilničarji plačati visok davek za glasbo.

1778: Najstarejši ohranjen vir kurenta na Slovenskem

Najstarejša ohranjena vira kurenta na Slovenskem sta dve pročelji oz. dve hiši zgrajeni leta 1778 v starem jedru mesta Ptuj, natančneje v Jadranski ulici. Na pročelju hiš so namreč štukaturno obdelani pilastri, ki imajo obliko mask in močno spominjajo na maske kurenta.

1829: Prva pisna zabeležba kurenta

V kroniki starih bukev cerkve Sv. Marka v Markovcih (domovini te maske), se lik koranta (kurenta) pisno omenja že leta 1829.

1873: Prva povorka na Ptuju

25. februarja 1873 je bila na Ptuju izpeljana prva ptujska povorka, sočasno so na Ptuju že imeli prve prince, a je zadeva kmalu zamrla, ter se spet obudila leta 1999/00. Po mestu so šli vozovi, meščani so se našemili in cel dan sprehajali po mestu in veselo zapili pust vsak v svoji gostilni. Na 140. obletnico tega dogodka, so temu v čast ponovno obudili mestni pustni korzo na katerem naj bi v sprevodu sodelovali samo meščani.

1880: Prva upodobitev koranta

Leta 1880 je Jurij Šubic kot prvi upodobil koranta skupaj z ptujskopoljskimi orači v knjigi Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild oziroma v prevodu Avstro-Ogrska monarhija v besedi in sliki. Leta 1884 paje korant postal samostojni lik, potem ko se je ločil od oračev.

V okoliških vaseh je pustovanje potekalo drugače kot v mestih. Živeli so bolj v skladu z starodavnimi običaji, za njih je bilo pomembno preganjanje zime in prihod pomladi, saj so bili na podeželju odvisni od vremena ter poljskih pridelkov. Ti okoliški kurenti in maske seveda takrat organizirano niso zahajali v mesto, saj je oblast te vraževerce in pogane, ki verjamejo v preganjanje zime preganjala. Obstajajo sicer zapisi iz dvajsetih let 20. stoletja, ko so se okoliški koranti skrili v voz z koruznico, da so lahko prišli in malce pozvonili tudi v mestu. Pokači pa so se iz bližnje okolice vendarle slišali tudi v mesto. Mesto je med obema vojnama ostalo kar nekoliko zaprto v tej svoji meščanskosti. Raznorazna društva so prirejala številne pustne bale in kar tekmovala med seboj katero bo naredilo boljšega. Tematika pustnih balov je bila izjemno barvita, vsako leto je bila tema nekaj drugega: ribištvo, umetnost, podeželje, tuje narodne noše itd. Gospe so si seveda enkrat na leto dale duška s svojimi kostumi.

Fašenk pred, med in po vojni

Sv. Trojica na Gorci (Podlehnik)
200x
Leta 1928 je tu nastala ena najstarejših in odlično ohranjenih fotografij kurenta

1928: Gorca pri Podlehniku

V ptujskem tedniku (6.2.97, str. 13) je bila objavljena slika posneta leta 1928, ko se je pri cerkvi Sv. Trojica na Gorci, v današnji občini Podlehnik zbralo nekaj skromno maskiranih kurentov in orači. Ta je bila objavljena na razglednicah in je eden izmed najstarejših ohranjenih pustnih motivov.

1939: Folklorni festival v Mariboru

Pred drugo svetovno vojno so kurenti začeli izumirati, saj naj bi jih oblast zaradi spopadov med različnimi skupinami začela preganjati. Franc Marolt in Franjo Žižek sta leta 1939 v Mariboru organizirala folklorni festival in kurenta postavila v ospredje, ter tako poskrbela da lik kurenta ni bil pozabljen.

1941–45: Med drugo svetovno vojno

Tudi v času druge svetovne vojne so se ljudje in vojaki, da bi premagali vojne travme zabavali v mestnih gostilnah.

V teh težkih časih so se ljudje znali tudi pikro ponorčevati in v lokalnem časopisu dodobra okrcati oblast.

1946–49: Prva povojna leta v Markovcih

So bila zelo težka, živeli so po svoje, v mesto pa z folkloro po tradiciji takrat še niso zahajali. So pa bila ta leta v Markovcih zelo aktivna, vsi so bili aktivni v društvu Partizan, kjer so prirejali razne družabne igre, seveda pa ni manjkalo niti folklore. V petdesetih letih pa se začnejo meje med vasjo in mestom na račun socializma in posledično večje enakopravnosti postopoma brisati. Okoličani naenkrat niso več kmetje izven mestnega dogajanja in tako je kurent počasi začel prihajati v mesto. Obstajajo fotografije kurentov iz Budine in Spuhlje, ki so se vsedli v avto in šli na ptujski grad. Meščani so na pustni torek po mestu in gostilnah še naprej prirejali in izvajali svoje pustne norčije. Tako je počasi rasla ideja organiziranem karnevalu na Ptuju.

1950: Radio Ljubljana obišče Markovce

V predpustnem času 1950, za veliko folkorno aktivnost v Markovcih izve tudi Radio Ljubljana, ki si je prišla ogledat tamkajšnje ženitovanjske in pustne običaje. Ta dan je bil v Markovcih pravi praznik, številnih radovednežev ni manjkalo, po vasi pa so pripravili veličastno povorko z vsemi folklornimi liki; prišlo je kar 60 korantov, kopjaši, orači, pokači, rusami, medvedi, pustne vile, picek, kopanjarice itd. Njihov nastop je predstavnike Radia Ljubljana tako navdušil, da so jih Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, predlagali za nastop na I. jugoslovanskem mednarodnem festivalu folklore, ki je bil naslednje leto septembra v Opatiji. Tam so se odlično odrezali in bili izbrani za nastop na svetovnem festivalu folklore leta 1952 v Oslu, ki pa je odpadel.

1954: Otroška maškerada na pustni torek na Ptuju

2. marca 1954, na pustni torek popoldan, je društvo Svoboda, tako kot nekaj let poprej, organiziralo otroško maškerado po ptujskih ulicah, kateri pa se je ponavadi pridružila tudi kaka odrasla maska, tu in tam kakšna manjša naključna skupinica korantov. Na čelu pa je ponavadi igrala ptujska godba. To povorko si je v živo ogledal tudi Franc Kolarič, takratni predsednik folklorne skupine Markovci in ko je opazoval dirigenta godbe kako s palico dirigira, ga je prešinilo kako bi se zraven dirigenta podal tudi ples kopjaša. Povorka se je za nekaj časa ustavila na Trgu mladinskih delovnih brigad (Mestni trg), zato je Kolarič izkoristil to priliko in dirigentu posredoval svoja razmišljanja o kopjašu. Ta pa je bil nad tem predlogom navdušen, saj je sam kot godbenik več kot očitno dobro poznal običaj ženitovanjskega kopjaša. Podala sta si roke, da se spet srečata naslednje leto.

1955: Drago Hasl prvič obišče povorko na Ptuju

22. februarja 1955, na pustni torek, tako kot sta se lani dogovorila z dirigentom, je Kolarič (ustanovni član odbora ptujskega kurentovanja) iz folklorne skupine Markovci v ptujski povorki nastopil kot kopjaš. A zaradi sramu je povabil še prijatelja iz folklorne skupine in tako sta na čelu povorke nastopila kar dva kopijaša. Ta etnografski lik se je tako prvič pojavil na povorki na Ptuju. Ta njegova poteza je požela val odobravanja, Kolarič pa si takrat niti v sanjah ni predstavljal da bo ta njegova ideja usodna za kasnejši nastanek organiziranega ptujskega kurentovanja. Ko so za njegovo nakano zvedeli
še njegovi prijatelji iz folklorne skupine, se jih je kar nekaj obleklo v kurente in odhitelo na ptujsko povorko, zraven pa so privlekli še ruso.

Ko se je povorka na kratko ustavila pred ptujsko občino, je nek uglajen gospod v črnem plašču, rahko pocukal Kolariča za rokav in se predstavil kot profesor Drago Hasl in povedal da ga področje folklore še posebej zanima. Hasl je Kolariča je prosil, da če se lahko enkrat po pustu zglasi v ljudski in študijski knjižnici, kjer je Hasl med leti 1951 in 1958 delal kot upravnik ptujske knjižnice. Ko sta se naposled sestala sta več ur razpravljala o bogatem ljudskem izročilu, o katerem je Hasl želel vedeti vse in še več in si vse skrbno zapisoval. Na koncu pa dejal da se sploh ne zavedamo kako bogato kulturno dediščino imamo na podeželju. A mu takrat ni dal nič vedel, da je Hasl že takrat imel v načrtih ptujsko kurentovanje.

1956–57: Povorka na pustni torek na Ptuju

Leta 1956 je Kolarič vzel slovo od samega udejstvovanja in nastopanja v ptujski povorki, ter se odločil da se bo bolj posvetil sami organizaciji. Zato so ga na pustni torek na ptujski povorki nasledili mlajši fantje iz folklorne skupine Markovci in nastopili kot kopijaši. Podobno je bilo tudi leta '57.

1958: Prvi zametki in ideje o organiziranem Kurentovanju

Po novem letu 1958, je Kolarič od Hasla prejel pismo da bo na pustni ponedeljek ali torek '58 prišel v Markovce. Skupaj z predsednikom markovške folklorne skupine Alojzom Simoničem sta Haslu hotela predstaviti nekaj pustnih skupin, a je Hasl zbolel in ga ni bilo. Kolarič in Simonič sta konec leta 1958 od Hasla prejela vabilo za sestanek na Ptuju. Hasl jima je na sestanku zaupal, da že vse od leta 1955 ko je na ptujski povorki prvič videl plesati ženitovanjske kopijaše, pripravlja načrt za organizacijo ženitovanjskih in pustnih likov na Ptuju. Želel je izvedeti tudi ali je bolj prav kurent ali korant
in še nekatere druge podrobnosti kot to ali pred cerkvijo ob poroki plešejo kopijaši in ali se svatje še vozijo na poroko na paručih (koleseljnih).

1959: Hasl organizira poskusno Kurentovanje in ga uradno predstavi javnosti

Na vaseh so po drugi sv. vojni pustne maske, šege in običaji začele izumirati in toniti v pozabo, a so to želeli ohraniti še za prihodnje rodove.

Januarja 1959 je bil Franc Kolarič spet povabljen na sestanek, kjer mu je Hasl predstavil svoje sodelavce, ki so kot začasni odbor pripravljali takrat še nerojeno Kurentovanje. Kolarič je sicer z veseljem poslušal dobro izbrano druščino ptujskih intelektualcev, a se je med njimi kot preprost človek počutil nekoliko nerodno. Kolariča so spraševali so o tem in onem, predvsem pa to ali se koranti na vaseh še vedno zravsajo, kot je to bil običaj v predvojni Jugoslaviji, in uvidel da ptujski možje kar veliko vedo o teh neljubih dogodkih iz preteklosti in jim z veseljem pojasnil, da je s tem za vselej konec.

Po dveurnem sestanku so se odločili da bodo letos po ptujskih ulicah, na pustno soboto, organizirali poskusno kurentovanje, manjšo pustno povorko. Veliko je bilo tudi razglabljanja o tem kakšno ime naj nosi ta prireditev in ker je korant najbolj izvirna in demonska pustna maska, so prišli do sklepa da bo prireditev nosila ime Ptujsko kurentovanje. To je bil zadetek v polno, saj prireditev še danes nosi to ime oz. je zdaj že blagovna znmaka.

7. februarja 1959, na pustno soboto, so Hasl in njegovi somišljeniki na ptujskih ulicah tako pripravili in organizirali sicer manjše, neuradno poskusno kurentovanje, kamor so Markovčani po dogovoru pripeljali vse svoje etnografske pustne skupine, torej ženitovanjske kopijaše, korante, orače, ruso, medveda, pustne vile, piceke in kopanjarice. Tem pa so se pridružili še nekateri koranti iz Budine in Spuhlje. Bila je kar lepa povorka, saj je za takratne skromne razmere sodelovalo skupaj čez 30 korantov. So pa na tem poskusnem kurentovanju sodelovali tudi ploharji iz Cirkovc pod vodstvom Vinka Koržeta in orači iz Lancove vasi. Hasl je bil po končani povorki vidno zadovoljen in pripomnil, da je treba naslednje leto na prvem uradnem ptujskem kurentovanju angažirati še preostale skupine iz Ptuja in okolice, prireditev pa naj se organizira na pustno nedeljo.

Organizirano kurentovanje

1. Kurentovanje (1960)	1. Kurentovanje (1960)	1. Kurentovanje (1960)	2. Kurentovanje (1961)
200x	260x	260x	260x
TMDB (Mestni trg)	Mestna tržnica	Mestni park	TMDB (Mestni trg)

1960: Prvo uradno organizirano kurentovanje

27. februar 1960 pod vodstvom Hasla, skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj prvič organizirali pustno povorko, ki so jo po najznamenitejšem pustnem liku poimenovali Ptujsko kurentovanje, prireditev pa je potekala na pustno soboto. Na prvi povorki so nastopile samo maske iz bližnjih Markovc kot so kopjaši, orači, rusa, medved, vile in piceki, ki si jo je ogledalo 6,000 ljudi. Naslednje leto, na pustno nedeljo, se je zbralo že 14,000 ljudi.

1964: Neorganizacijo kurentovanja nadomestilo domače pustovanje

Zaradi enoletnega premora (odpovedi Kurentovanja) je 9. in 11. februarja (obakrat ob 10. uri), domače pustovanje vseeno organiziral DPD "Svoboda" Ptuj, saj se mesto Ptuj nikakor ni hotelu odreči svoji tradicionalni pustni povorki, vsaj z nastopom sicer maloštevilnih, skromno in amatersko organiziranih domačih okoliških etnografskih in karnevalskih skupin. Sama trasa je bila zelo kratka, za dogodek pa ni bilo nobene reklame.

Med letoma 1962 in 1991 je osrednja povorka potekala zgoščeno v enem dnevu. Dopoldan so se na mestnem stadionu predstavile tradicionalne pustne skupine iz bližnje in daljne okolice in tujine, v popoldanskih urah pa je stekel sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask po mestnih ulicah.

1967: Kurentovanje prvič odpadlo zaradi naliva

Leta 1967 je Kurentovanje edinkrat doslej odpadlo in sicer zaradi slabega vremena, tako na stadionu kot obhod mask po mestu. To je pri meščanih sprožilo val zgražanja in kritik na račun organizatorjev. Čeprav je do začetka prireditve dež že ponehal, so se organizatorji odločili da povorko kjub temu odpovedo. V povorki je bilo predvideno več kot 1500 mask, a jih več kot polovica sploh ni prišlo. Približno 40 kurentov in kar nekaj pisanih mask pa je kar v lastni režiji vendarle krenilo in naredilo obhod po mestnih ulicah.

1969: Folklorno društvo Ptuj prevzame organizacijo

Od leta 1969 do 1972 organizacijo kurentovanja prezvame Folklorno društvo Ptuj, od leta 1973 do 1991 pa skupaj z Turističnim društvom Ptuj.

Sredi 1970ih je prireditev že zdavnaj presegla lokalne okvirje, saj se je od tedaj naprej vsako leto zbralo že krepko preko 40,000 ljudi.

Leta 1986 je bil program zaradi neprestanega trodnevnega sneženja, ki je prineslo 70 cm snega, zelo okrnjen, z malo gledalci, na tržnici pa je nastopilo vsega nekaj deset kurentov. Leta 1992 kurentovanje iz enega dneva razširijo na nekaj dni.

1980: Druga odpoved zaradi predsednika Tita

Organizatorja sta bila Folklorno društva Ptuj in Turistično društvo Ptuj. Vse je že bilo pripravljeno za organizacijo dogodka, a so zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja predsednika Tita, prireditev odpovedali le dva dni pred načrtovanim kurentovanjem, 15. februarja. To odločitev je na redni seji sprejel organizacijski in častni odbor za pripravo kurentovanja, saj so ocenili da razpoloženje med občani in delovnim ljudstvom zaradi tega ni bilo pravo. O tem so po telefonu takoj obvestili etnografske skupine, ki bi morale nastopiti na Ptuju. Temu vzgledu so sledili tudi drugi organizatorji pustnih prireditev (gostilne, hoteli), ki so prav tako napovedane prireditve odpovedali in prekinili s pripravami.

1994: Novo obdobje kurentovanja

Leta 1994 kurentovanje doživi največjo spremembo v svoji zgodovini. Kurentovanje se raztegne na 11 dni, prvič so postavili karnevalski šotor z vsakodnevnim pestrim glasbenim in zabavnim programom ter z pokopom pusta na pustni torek.

1998: Prva otvoritvena etno povorka

Leta 1998 v okviru kurentovanja na pobudo Branka Brumna prvič v mestu priredijo otvoritveno etnografsko povorko, ki na predpustno soboto oziroma prvi dan kurentovanja poteka še danes. Na njej se zbere do 15,000 ljud, po številu nastopajočih se je že skoraj izenačila z osrednjo mednarodno karnevalsko povorko, ki poteka na pustno nedeljo.

Leta 1999 so na martinovo po vzoru drugih evropskih držav, tokrat spet na pobudo Branka Brumna, prvič po koncu 19. stoletja ustoličili prvega ptujskega princa karnevala. Izbran je bil na Martinovo, 11. novembra, točno ob 11 uri in 11 minut.

2000: Prvi ptujski princ prevzame oblast

Leta 2000 je prvi ptujski princ karnevala Gašper I, od takratnega župana za 11 dni prevzel mestno oblast, tako da mu je župan podaril ključ od mestne hiše. Od leta 2013 naprej imajo princi dveletni mandat.

Leta 2011 se je na osrednji mednarodni karnevalski povorki na pustno nedeljo zbralo rekordnih 65,000 gledalcev.

2013: Prvi mestni pustni korzo

Leta 2013 so v okviru kurentovanja priredili prvi mestni pustni korzo nove dobe, ki ima zametke v prvi ptujski povorki iz leta 1873. Na njej so sodelovali nobel meščani v nobel maskah, ki so zelo podobne in značilne za tiste na karnevalu v Benetkah.

2019: Prvi nočni spektakel

Leta 2019 pa so prvič priredili nočni spektakel, ki poteka na pustni petek zvečer. Povezan je z mistiko, temo in igro svetlobe ter ognja in rahlo spominja na slog praznovanja na slovitem karnevalu v Rio de Janeiru.

Osrednja mednarodna karnevalska povorka

Prvo leto je bila osrednja povorka organizirana na pustno soboto, potem so jo prestavili na pustno nedeljo in tako je še danes.

Med 1961 in 1993 je bilo kurentovanje razdeljeno na dva dela: dopoldne prikaz etnografskih in popoldan karnevalskih mask. Poleg Planice je to daleč največji javni dogodek v Sloveniji na katerem se vsako leto zbere med 45 do 65 tisoč ljudi. Podatki o obisku so iz arhiva časopisa Tednik.

Osrednja nedeljska mednarodna karnevalska povorka je doslej odpadla trikrat; zaradi naliva (1967, 1995) in zaradi Tita (1980).

Prvo organizirano kurentovanje
(Ptujska tržnica, 27. februar 1960)

Domače pustovanje (1964), ki je to leto nadomestilo Kurentovanje. Slikano v Dravski ulici.

Pokač

Edicija	Leto	Dan	Datum	Prva nagrada	Obisk
↓ Zgodovinsko društvo Ptuj ↓
1.	1960	pustna sobota	27. februar	ni bilo podelitve	6,000
2.	1961	pustna nedelja	12. februar	»Cigani« (Dornava)	14,000
3.	1962		4. marec	»Indijanci« (Dornava)	20,000
↓ Folklorne prireditve Ptuj ↓
4.	1963	pustna nedelja	24. februar	»Turki« (Dornava)	20,000
↓ DPD "Svoboda" Ptuj ↓ (Kurentovanje niso organizirali. Nadomestno pustovanje)
—	1964	pustna nedelja   pustni torek	9. februar   11. februar	nadomestno domače pustovanje	N/A
↓ Folklorne prireditve Ptuj ↓
5.	1965	pustna nedelja	28. februar	prve nagrade niso podelili	30,000
6.	1966	pustna sobota   pustna nedelja	19. februar   20. februar	najvišje (1x) in 2. nagrade (2x) niso podelili	30–50,000
7.	1967	pustna nedelja	5. februar	odpoved v zadnjem trenutku zaradi dežja	10,000
8.	1968	pustna nedelja	25. februar	»Kitajci in mušnice« (šole)   »Milica: Butale« (posamezniki)   »Računovodstvo Agrotransport« (vozila)	20,000
↓ Folklorno društvo Ptuj ↓
9.	1969	pustna nedelja	16. februar	»Vesoljska ladja« (Pleskar)	N/A
10.	1970		8. februar	»Cigani« (Dornava)	25,000
11.	1971		21. februar	N/A	35,000
12.	1972		13. februar	izpeljan samo etnografski del	5,000
↓ Folklorno društvo Ptuj – Turistično društvo Ptuj ↓
13.	1973	pustna nedelja	4. marec	N/A	40,000
14.	1974		24. februar	»Pleskar Ptuj«	40–50,000
15.	1975		9. februar	»Moda 1909, 1932, 1972 in 2000« (TP Merkur)   »Prainflacija – zmaj« (TP Izbira)   »Domači film na visoki ravni« (Mercator)   »Energetski kriza« (LES Ptuj)   »Molzna krava in spl. poraba« (KK Mlekarne)   »Predelava in potrošnja« (PP Ptuj)	40,000
16.	1976		29. februar	»Prleško gostüvanje« (Polenšak)	45,000
17.	1977		20. februar	»Kmečka gostija« (Polenšak)   »SOZD Hidravlika« (Proizvodnja Olge Meglič)   »Carter – predsednik ZDA« (Merkur)   »Market – Mars« (Izbira)   »Pri Mercatorju se vse dobi in Žehtnik« (Mercat.)   »Kojak« (TD Ptuj)   »Vinske sorte Vikend odnosi« (KK – Kletarstvo)	40,000
18.	1978		5. februar	»Rimljan z bojnim vozom«	40,000
19.	1979		25. februar	»Novorojenček« (MIP)   »NLP« (Agis)   »Rad imam mleko« (KK TOZD Mlekarna)   »Borci za mir« (Turistično društvo)   »Manj kave, sestankov, večja prod.« (Emona)   »Problem koruze« (Perutnina Ptuj)   »SIS za Kurentovanje '80« (Komunalno podjetje)   »Nalijmo si čistega vina« (K TOZD Kmetijstvo)	40,000
20.	1980	pustna nedelja	17. februar	odpoved 2 dni prej zaradi Titovega poslabšanja
21.	1981	pustna nedelja	1. marec	»Nova tovarna gnojil« (MIP)	45,000
22.	1982		21. februar	»Rubikova kocka« (TGA Kidričevo)	40,000
23.	1983		13. februar	»Marionete« (MIP)	30,000
24.	1984		4. marec	»Aluminijasto jajce« (TGA)	N/A
25.	1985		17. februar	»Kdo je pri nas bogat« (SO Ptuj)	25–30,000
26.	1986		9. februar	v glavnem samo etnografski del   (karnevalskih mask je bilo le za vzorec)	N/A
27.	1987		1. marec	»TOZD Gradnje & Drava«   »DO Hiko Olga Meglič«   »Emona Merkur«	30,000
28.	1988		14. februar	»MIP«   »DO Olga Meglič«   »GD Dvorjane in MIP«   »Obrtno združenje Ptuj«	45,000
29.	1989		5. februar	prve nagrade niso podelili	40,000
30.	1990		25. februar	»komorni moški PZ« in »KK«	+50,000
31.	1991		10. februar	prve nagrade niso podelili	N/A
32.	1992		1. marec	samo etnografski del omejen na 4 trge   (1. nagrade zaradi nedoseganja kriterijev niso podelili)	N/A
↓ Folklorno društvo Ptuj – Turistično društvo Ptuj – TIC Ptuj ↓
33.	1993	pustna nedelja	21. februar	nagrad ni bilo zaradi pomankanja denarja	30,000
34.	1994		13. februar	N/A	N/A
↓ GIZ Poetovio Vivat ↓
35.	1995	pustna nedelja	26. februar	odpoved osrednje karnevalske povorke zaradi naliva (preostali del 11-dnevnega Kuretovanja je bil sicer izpeljan)
36.	1996	pustna nedelja	18. februar	»Veseli kmetje« (Hajdina)	25,000
37.	1997		9. februar	»Nore krave« (PD Osluševci)	40,000
38.	1998		22. februar	»Haloška klonirana krava« (Dravci – Soviče)	50,000
39.	1999		14. februar	»Smrkci« (Bukovci)	10,000
40.	2000		5. marec	»Milenijski hrošči« (OŠ Mladika)	50–60,000
↓ GIZ Poetovio Vivat – Albin Promotion ↓
41.	2001	pustna nedelja	25. februar	»Robin Hood« (Bukovci)	45,000
↓ Lokalna turistična organizacija Ptuj ↓
42.	2002	pustna nedelja	10. februar	»Grajska gospoda s tlačani« (Dravci–Soviče)	50,000
43.	2003		2. marec	»Rimljani« (Bukovci)	60,000
44.	2004		22. februar	»Faraon Stojankamon« (Stojnci)	40,000
45.	2005		6. februar	»Siget« (Stojnci)	50,000
46.	2006		26. februar	»Kremenčkovi« (Dravci)	N/A
↓ Konzorcij Kurent ↓
47.	2007	pustna nedelja	18. februar	»Afričani« (Bukovci)	40,000
48.	2008		3. februar	»Skupina Noč« (OŠ Slovenska Bistrica)	50,000
49.	2009		22. februar	»Beneške maske« (Stojnci)	55,000
50.	2010		14. februar	»Pavi« (Mala vas, Gorišnica)	60,000
51.	2011		6. marec	»Žabja vas« (KUD Stojnci)	65,000
52.	2012		19. februar	»Lego city« (Mala vas, Gorišnica)	60,000
53.	2013		10. februar	»Fantazija« (KUD Maska Stojnci)	30,000
54.	2014		2. marec	»Kobre, stojnski Siget« (Stojnci)	50,000
↓ Mestna občina Ptuj ↓
55.	2015	pustna nedelja	15. februar	»Gostilna pod klopotcem« (Soviče)	55,000
56.	2016		7. februar	»Prebujanje pomladi v gozdu« (Mv)	40,000
↓ Zavod za turizem Ptuj ↓
57.	2017	pustna nedelja	26. februar	»Čarobni vrt« (Stojnci)	60,000
58.	2018		11. februar	»Mali rimljančki« (Sodinci)	60,000
59.	2019		3. marec	»Simfonija klavirjev« (Spuhlja)	50,000
60.	2020		23. februar	»Cirkus« (mladina Bukovci)	50,000
61.	2021		14. februar	spontana povorka (sredi pandemije)	N/A
62.	2022		27. februar	spontana povorka (ob koncu pandemije)	N/A
63.	2023		19. februar	»Šumarji« (Njiverce)	+40,000
↓ Javni zavod Ptuj ↓
64.	2024	pustna nedelja	11. februar	»Otyken Sibirija« (Bukovci)	N/A

Opomba

• 1964 – Kurentovanja niso organizirali (enoletni premor).
• 1967 – Kurentovanje je odpadlo prvič (zaradi močnega dežja).
• 1972 – organizirana samo etnografska povorka (brez karnevalskega dela).
• 1980 – Kurentovanje je odpadlo drugič (slabo stanje predsednika Tita).
• 1986 – organizirana samo etnografska povorka (karnevalskih mask le za vzorec).
• 1992 – brez klasične karnevalske povorke (omejeno na štiri mestne trge).
• 1995 – osrednja nedeljska karnevalska povorka je odpadla tretjič (zaradi močnega naliva).
• 2021 – uradno virtualno kurentovanje. Povorke so bile spontane (neorganizirane).
• 2022 – uradno virtualno kurentovanje. Povorke so bile spontane (neorganizirane).

Etnografski liki

Avtohtoni etnografski liki iz Ptujskega polja, Dravskega polja ter z območja Haloz:

"Kurent" ali "Korant" (glavni etnografski lik) "Pustni plesači" (Pobrežje, Videm) "Pokači" (za srečo in blagostanje) "Ploharji" (za čaranje plodnosti) "Orači" (zarišejo magični krog) "Hudič" (bojte, bojte, prihaja) "Kopjaš" (ženitni lik) "Cigani" (Dornava)

"Moža išče kopanja" (slamnata nevesta) "Kurike in piceki" (za dobro letino) "Nagajivi medved" (Ptujsko polje) "Baba deda nosi" (duhovi rajnih) "Jürek in rabolj" (Haloze) "Vile" (Zabovci) "Ruse" (Ptujsko polje)

Korant vs. Kurent

• Korant je starodavno ime za lik, ki v okoliških vaseh Dravskega in Ptujskega polja živi že stoletja, nemara tisočletja. Je torej sinonim za vaškega ali domačega koranta oziroma kurenta. Ime se vedno bolj uporablja in omenja tudi v širši javnosti in medijih.
• Kurent je relativno sodoben izraz in sinonim za mestnega koranta, ki se prvič pojavi v začetku druge polovice 20. stoletja, sočasno s prvim organiziranim kurentovanjem leta 1960. V vseh letih so ime z vztrajno rabo popularizirali osrednji mediji.
• Korent, Kurant sta alternativni imeni, ki pa se v splošni pogovorni rabi pojavljajta zelo poredko, slišimo ga lahko le na Ptujskem in Dravskem polju oziroma Korantovem domačem okolišu.
• Karant, Korat pa sta izraza, ki sta neznana še domačinom in se v pogovorni rabi sploh ne uporabljata, razen v kakšnih starinskih zapisih.

Korantova oprava

Stara podoba

Tista nekdanje korantova oprava ali maska je bilo nekoliko drugačna, precej skromnejša kot je danes in narejena predvsem po lastni želji. Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata, obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči in usta, dolg jezik iz rdečega sukna, kapa je imela rogove iz usnja in klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Število zvoncev je bilo poljubno, bili so od kant in pločevink. V roki je imel ježevko. Obutev ni bila pomembna, prav tako ne barva nogavic, njeno nošenje pa je bilo neobvezno. Kožuh je bil narejen večinoma iz bolj skromne in tanke zajčje kože pod njimi ni bilo ne vem kako toplo.

Trenutna podoba

Med leti 1963 in 1965 je Folklorno društvo Markovci natančno določilo izgled in standardno opravo maske kot jo poznamo še danes. Korantova kapa je iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja z dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta, zobje iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Ima daljši jezik rdeče barve rdeče, na glavi ima ušesa iz puranovih ali gosjih peruti. Rogovi so iz slame ali lesa ter okrašeni z raznobarvnimi trakovi.

Korant je oblečen v ovčji kožuh, pod katerim je izredno vroče. Za pasom ima obešeno verigo z točno petimi kravjimi zvonci. Njegov ponos pa je čim večje število robcev za pasom. Obut je v volnene pletene nogavice oziroma gamaše, ki so rdeče ali zelene barve in nosi, obvezni so tudi črni škornji. V rokah nosi korant ježevko. Ta oprava je precej bogatejša in razkošnejša od tistih prvotnih starih pristnih korantovih oprav pred in takoj po vojni.

Pernati korant

Pernati kurent z barvnimi traki, v ovčji koži in z rdečimi gamašami je značilen za Ptuj in njegovo bližnjo okolico oziroma predvsem za celotno Ptujsko polje ter lep del Dravskega polja. Ta korant je bolj poznan in jih je tudi mnogo več kot rogatih.

Rogati korant

Rogati korant se deli na dva dela, ki je značilen za lep del Dravskega polja. Haloški koranti imajo zelene gamaše z rogovi obrnjenimi navzgor, koranti iz Lancove vasi pa zelene gamaše z kravjimi rogovi obrnjenimi navzdol.

Princ karnevala

Prvi princ karnevala je tradicionalno inavguriran na martinovo, prvič leta 1999 na pobudo Branka Brumna po vzoru drugih evropskih mest.

Leta 2000 je mestno oblast zasedel prvi princ. Od leta 2013 naprej ima vsak novoizvoljeni princ dveletni mandat.

Kurent ali Korant

#	Princ	Mestni oblastnik	Leto
1	Gašper I	26. februar – 7. marec	2000
2	Matevž Zoki II	17. – 27. februar	2001
3	Don Zlatko III	3. – 12. februar	2002
4	Plemeniti Moškon Rajh	22. februar – 4. marec	2003
5	Cajnko Friderik V	14. – 24. februar	2004
6	Plemeniti Holoneški VI	3. – 8. februar	2005
7	Klinc Hauptmann Spuhljanski	18. – 28. februar	2006
8	Slavko plemeniti Kacherl	10. – 20. februar	2007
9	Majer Cirkovški	3. – 5. februar	2008
10	Vegan Turniški	14. – 24. februar	2009
11	Vitez Senčar, plemeniti Bernard Ptujski	6. – 16. februar	2010
12	Plemeniti baron Jakob Breuner Markovski	26. februar – 8. marec	2011
13	Plemeniti Jurij Oprossnitzer	11. – 21. februar	2012
Dvoletni mandat
14	Vitez Dornavski	3. – 12. februar   22. februar – 4. marec	2013 2014
15	Bertold Draneški	9. – 19. februar   3. – 9. februar	2015 2016
16	Plemeniti Janez Maksimilijan Gregorič	18. – 28. februar   3. – 13. februar	2017 2018
17	Jakob Baron Zekel Videmski	23. februar – 5. marec   15. – 25. februar	2019 2020
Triletni mandat
18	vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall	6. – 16. februar   19. februar – 1. marec   11. – 21 februar	2021 2022 2023
Dvoletni mandat
19	Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik.	3. – 13. februar   22. februar – 4. marec	2024 2025

Dogodki v okviru kurentovanja

Uvod v pustni čas

Od	Dogodek	Dan
2001	Kurentov (korantov) skok	Polnočno obredje ob ognju   na Zokijevi domačiji v Budini   (Svečnica – 2. na 3. februar)

Glavni tradicionalni dogodki

Od	Dogodek	Dan
↓ Etnografski in karnevalski sprevodi ↓
1998	Otvoritvena etnografska povorka	predpustna sobota
2017	Dan kurentovih (korantovih) skupin	predpustna sreda
2015	Nočni spektakel	pustni petek
1873	Mestni pustni korzo	pustna sobota
2013
1960	Mednarodna karnevalska povorka	pustna nedelja
	Vseslovenska povorka vrtcev	pustni ponedeljek
	Pokop pusta	pustni torek

Spremljevalni program

Od	Dobrodelni kuharski dogodek	Dan
2006	Obarjada	predpustna sobota

Od	Slikarstvo		Dan
2009	Ex tempore	Likovna kolonija	predpustna sobota
		Otvoritev razstave	pustna sobota

Večje okoliške povorke

Od	Povorka	Dan
1992	Markovci	pustna sobota
1993	Cirkovci	pustni torek
1994	Cirkulane	pustna sobota
1996	Videm pri Ptuju	pustni ponedeljek
2000	Majšperk	pustna sobota

Kurentovanje v Ameriki

Leta 2013 je skupnost Ameriških Slovencev po ulicah mestne četrti St. Clair-Superior v Clevelandu, prvič priredila svojo lokalno različico Kurentovanja, Cleveland Kurentovanje. Povorka tradicionalno poteka na pustno soboto.

Karnevalski šotor

Med 1994 in 2017 je šotor po vrsti menjal 6 lokacij: nova pošta, avtobusna postaja, Zadružni trg, Poetovio, staro vojaško skladišče in Vičava. Med leti 2018-2020 je komercialno-glasbeni del potekal znotraj trgovskega središča Qcenter Ptuj na Puhovi ulici.

Arhivski posnetki

• Kurentovanje 1975 – mestna tržica (Associated Press)
• Mitologija kurenta – skozi 1960ta, 1970ta, 1980ta, 1990ta (RTV Slovenija)

Zunanje povezave

• Kurentovanje Arhivirano 2020-02-20 na Wayback Machine. uradna stran