Borov goban: Razlika med redakcijama
m →Razširjenost: pnp AWB |
m pp |
||
(14 vmesnih redakcij 11 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{preusmeritev|Borovnik}} |
|||
{{Taksonomka |
|||
{{Speciesbox |
|||
| name = Borov goban |
|||
| image = |
| image = Boletus_pinophilus3.JPG |
||
⚫ | |||
| image_width = 250px |
|||
| authority = [[Albert Pilat|Pilát]] & [[Aurel Dermek|Dermek]] (1973) |
|||
| image_caption = Borov goban |
|||
| synonyms = {{Species list | hidden = yes |
|||
| regnum = [[Fungi]] (glive) |
|||
| Boletus edulis'' var. ''pinicola'' | Vitt. (1835) |
|||
| divisio = [[Basidiomycota]] |
|||
| Boletus pinicola | (Vitt.) Venturi (1863) |
|||
| classis = [[Homobasidiomycetes]] |
|||
| Boletus aestivalis var. pinicola | ([[Carlo Vittadini|Vittad.]]) [[Pier Andrea Saccardo|Sacc]] (1910) |
|||
| ordo = [[Boletales]] (cevarke) |
|||
| Boletus edulis'' f. ''pinicola | (Vittad.) Vassilkov (1966) |
|||
| familia = [[Boletaceae]] (cevarji) |
|||
| genus = ''[[Boletus]]'' (goban) |
|||
| species = '''''B. pinicola''''' |
|||
| binomial = ''Boletus pinicola'' |
|||
| binomial_authority = |
|||
}} |
}} |
||
{{mikomorfopolje |
|||
⚫ | |||
| whichGills = adnate |
|||
| capShape = convex |
|||
| hymeniumType=pores |
|||
| stipeCharacter=bare |
|||
| ecologicalType=mycorrhizal |
|||
| sporePrintColor=olive |
|||
| howEdible=edible |
|||
}} |
}} |
||
'''Borov goban''' ( |
'''Borov goban''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Boletus pinophilus''''') je [[glive|gliva]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[gobani|gobanov]]. Znan je tudi pod domačim imenom '''borovnik'''. |
||
== Značilnosti == |
|||
Borov goban ima klobuk, podoben klobuku [[jesenski goban|jesenskega gobana]], le da je temnejše rjave barve, nekoliko lepljiv in bleščeč. Klobuk je sprva polkroglast, kasneje pa se razširi in doseže [[premer]] do 25 cm. Spodnja stran klobuka, [[trosovnica]], je sprva svetlo siva, kasneje rumene barve, stare gobe pa imajo cevke olivno zelene barve. V njih je olivno rjavkast [[trosni prah]]. |
|||
Klobuk je zajetnejši od drugih [[gobani|gobanov]], konveksen in sprva mahen glede na bet, z dozorevanjem pa se povečuje. V premeru lahko doseže do 40 cm. Koža klobuka je suha, mat in je lahko obarvana od kostanjeve do čokoladno rjave z rdečkastim odtenkom. Mlad, nezrel klobuk ima lahko bledo rožnato barvo in bel praškast odtenek. |
|||
Bet je zajeten in impozanten, čebulaste oblike in prekrit z mrežico, ki je precej bolj groba kot pri drugih gobanih. Barva je podobna barvi klobuka, z oranžno rdečim odtenkom, ki je bolj očiten v dnišču. |
|||
Trosovnica je sestvljena iz cevk, ki so najprej obarvane belo, s staranjem porumenijo in ob polni zrelosti postanejo olivno rjave. |
|||
⚫ | |||
Borov goban raste pod [[bor (drevo)|bor]]ovci, redkeje pa tudi pod [[jelka]]mi v gorskih [[gozd]]ovih in v [[Severna Evropa|Severni Evropi]]. Ta goban je pri nas redka in zaščitena gobja vrsta, severno od nas pa je dokaj pogost in se pojavlja v velikem številu. Uporaba je enaka kot pri ostalih gobanih. |
|||
Meso gobe je belo in milega [[okus]]a. Na prerezu ne spremeni barve.<ref name=":0" /> |
|||
== Glej tudi == |
|||
* [[poletni goban]] |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
Borov goban raste v sožiteljskem [[mikoriza|ektomikoriznem]] razmerju z iglavci, najpogosteje z [[bor (drevo)|borovci]]. Je najredkejši med gobani, čeprav je široko razširjen v zmernem podnebnem pasu v Evropi. Njegov življenjski prostor se razteza v Malo Azijo in jugozahodno Azijo, natančneje do Permske pokrajine v osrednji Rusiji in Irkutske regije v Sibiriji. Najdemo ga tudi v nasadih neavtohtonih borovcev (kot je [[črni bor]]) v vzhodni Severni Ameriki, Mehiki, Čilu, Južni Afriki in Novi Zelandiji. Avtohtone populacije iz Kitajske in Severne Amerike so bile večinoma potrjene kot druge ločene vrste.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mushrooms, humans and nature in a changing world: perspectives from ecological, agricultural and social sciences|publisher=Springer|date=2020|location=Cham|isbn=978-3-030-37378-8|editor-first=Jesús|editor-last=Pérez-Moreno|language=en|pages=236-237}}</ref> |
|||
⚫ | |||
== Mikroskopske značilnosti == |
|||
[[cs:Boletus pinicola]] |
|||
Trosni odtis je olivno rjave barve. Trosi so podolgovato elipsasti in merijo 15,5–20 x 4,5–5,5 μm.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Mushrooms: a comprehensive guide with over 1250 detailed photographs of mushrooms and other fungi|publisher=Macmillan|date=2006|location=London|isbn=978-0-330-44237-4|first=Chris|last=Gibson|first2=Derek A.|last2=Reid|first3=Ronald|last3=Rayner|first4=Geoffrey|last4=Kibby|editor-first=Candida|editor-last=Frith-Macdonald|page=275|language=en}}</ref> |
|||
[[sr:Боровник (Корнат)]] |
|||
== Podobne vrste == |
|||
*[[jesenski goban]] (''Boletus edulis'') ima bolj izrazito belo mrežico na betu in cevke mu na pritisk ne pomodrijo |
|||
*[[poletni goban]] (''Boletus reticulatus'') raste pod listavci |
|||
*[[črni goban]] (''Boletus aereus'') ima temnejše obarvan klobuk z bronastimi odtenki in žametasto ter poprhnjeno površino |
|||
*[[kostanjasti polstenovec]] (''Imleria badia'') nima mrežice na betu in cevke na pritisk hitro pozelenijo |
|||
== Uporabnost == |
|||
Užiten in okusen, podobno kot vsi [[gobani]]. |
|||
Odkrili so, da je [[bioakumulacija|bioakumulator]] težkih kovin: [[živo srebro|živega srebra]], [[kadmij|kadmija]] in [[selen|selena]].<ref>{{Navedi revijo|last=Falandysz|first=Jerzy|last2=Jędrusiak|first2=Aneta|last3=Lipka|first3=Krzysztof|last4=Kannan|first4=Kurunthachalam|last5=Kawano|first5=Masahide|last6=Gucia|first6=Magdalena|last7=Brzostowski|first7=Andrzej|last8=Dadej|first8=Monika|date=Januar 2004|title=Mercury in wild mushrooms and underlying soil substrate from Koszalin, North-central Poland|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0045653503007008|magazine=Chemosphere|language=en|volume=54|issue=4|pages=461–466|doi=10.1016/S0045-6535(03)00700-8}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Cocchi|first=Luigi|last2=Vescovi|first2=Luciano|last3=Petrini|first3=Liliane E.|last4=Petrini|first4=Orlando|date=Januar 2006|title=Heavy metals in edible mushrooms in Italy|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0308814605005108|magazine=Food Chemistry|language=en|volume=98|issue=2|pages=277–284|doi=10.1016/j.foodchem.2005.05.068}}</ref> Da bi zmanjšali izpostavljenost se je dobro izogibati nabiranju gob na onesnaženih območjih, kot so tista v bližini rudnikov, topilnic, cest, sežigalnic in odlagališč smeti. Poleg tega je pametno odstraniti cevke, saj vsebujejo največje koncentracije bioakumuliranih snovi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mushrooms: poisons and panaceas; a handbook for naturalists, mycologists, and physicians|publisher=Freeman|date=1995|location=New York, NY|isbn=978-0-7167-2600-5|first=Denis R.|last=Benjamin|page=123|language=en}}</ref> |
|||
== Galerija slik == |
|||
{{Galerija |
|||
| 2008-11-05 Boletus pinophilus Pilát & Dermek 27980.jpg | trosovnica in bet |
|||
}} |
|||
== Zunanje povezave == |
|||
{{Commons|category: Boletus pinophilus}} |
|||
* [https://www.gobe.si/Gobe/ BoletusPinophilus Gobe.si] |
|||
== Sklici == |
|||
{{sklici}} |
|||
{{Taxonbar}} |
|||
{{normativna kontrola}} |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
[[Kategorija:Vrste gliv]] |
|||
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1973]] |
Trenutna redakcija s časom 10:58, 3. januar 2025
Borov goban | |
---|---|
Znanstvena klasifikacija | |
Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
Kraljestvo: | Fungi (glive) |
Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
Red: | Boletales (cevarji) |
Družina: | Boletaceae (cevarke) |
Rod: | Boletus (gobani) |
Vrsta: | B. pinophilus
|
Dvočlensko ime | |
Boletus pinophilus | |
Sinonimi | |
Borov goban (znanstveno ime Boletus pinophilus) je gliva iz rodu gobanov. Znan je tudi pod domačim imenom borovnik.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je zajetnejši od drugih gobanov, konveksen in sprva mahen glede na bet, z dozorevanjem pa se povečuje. V premeru lahko doseže do 40 cm. Koža klobuka je suha, mat in je lahko obarvana od kostanjeve do čokoladno rjave z rdečkastim odtenkom. Mlad, nezrel klobuk ima lahko bledo rožnato barvo in bel praškast odtenek.
Bet je zajeten in impozanten, čebulaste oblike in prekrit z mrežico, ki je precej bolj groba kot pri drugih gobanih. Barva je podobna barvi klobuka, z oranžno rdečim odtenkom, ki je bolj očiten v dnišču.
Trosovnica je sestvljena iz cevk, ki so najprej obarvane belo, s staranjem porumenijo in ob polni zrelosti postanejo olivno rjave.
Meso gobe je belo in milega okusa. Na prerezu ne spremeni barve.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Borov goban raste v sožiteljskem ektomikoriznem razmerju z iglavci, najpogosteje z borovci. Je najredkejši med gobani, čeprav je široko razširjen v zmernem podnebnem pasu v Evropi. Njegov življenjski prostor se razteza v Malo Azijo in jugozahodno Azijo, natančneje do Permske pokrajine v osrednji Rusiji in Irkutske regije v Sibiriji. Najdemo ga tudi v nasadih neavtohtonih borovcev (kot je črni bor) v vzhodni Severni Ameriki, Mehiki, Čilu, Južni Afriki in Novi Zelandiji. Avtohtone populacije iz Kitajske in Severne Amerike so bile večinoma potrjene kot druge ločene vrste.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je olivno rjave barve. Trosi so podolgovato elipsasti in merijo 15,5–20 x 4,5–5,5 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- jesenski goban (Boletus edulis) ima bolj izrazito belo mrežico na betu in cevke mu na pritisk ne pomodrijo
- poletni goban (Boletus reticulatus) raste pod listavci
- črni goban (Boletus aereus) ima temnejše obarvan klobuk z bronastimi odtenki in žametasto ter poprhnjeno površino
- kostanjasti polstenovec (Imleria badia) nima mrežice na betu in cevke na pritisk hitro pozelenijo
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užiten in okusen, podobno kot vsi gobani.
Odkrili so, da je bioakumulator težkih kovin: živega srebra, kadmija in selena.[3][4] Da bi zmanjšali izpostavljenost se je dobro izogibati nabiranju gob na onesnaženih območjih, kot so tista v bližini rudnikov, topilnic, cest, sežigalnic in odlagališč smeti. Poleg tega je pametno odstraniti cevke, saj vsebujejo največje koncentracije bioakumuliranih snovi.[5]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Gibson, Chris; Reid, Derek A.; Rayner, Ronald; Kibby, Geoffrey (2006). Frith-Macdonald, Candida (ur.). Mushrooms: a comprehensive guide with over 1250 detailed photographs of mushrooms and other fungi (v angleščini). London: Macmillan. str. 275. ISBN 978-0-330-44237-4.
- ↑ Pérez-Moreno, Jesús, ur. (2020). Mushrooms, humans and nature in a changing world: perspectives from ecological, agricultural and social sciences (v angleščini). Cham: Springer. str. 236–237. ISBN 978-3-030-37378-8.
- ↑ Falandysz, Jerzy; Jędrusiak, Aneta; Lipka, Krzysztof; Kannan, Kurunthachalam; Kawano, Masahide; Gucia, Magdalena; Brzostowski, Andrzej; Dadej, Monika (Januar 2004). »Mercury in wild mushrooms and underlying soil substrate from Koszalin, North-central Poland«. Chemosphere (v angleščini). Zv. 54, št. 4. str. 461–466. doi:10.1016/S0045-6535(03)00700-8.
- ↑ Cocchi, Luigi; Vescovi, Luciano; Petrini, Liliane E.; Petrini, Orlando (Januar 2006). »Heavy metals in edible mushrooms in Italy«. Food Chemistry (v angleščini). Zv. 98, št. 2. str. 277–284. doi:10.1016/j.foodchem.2005.05.068.
- ↑ Benjamin, Denis R. (1995). Mushrooms: poisons and panaceas; a handbook for naturalists, mycologists, and physicians (v angleščini). New York, NY: Freeman. str. 123. ISBN 978-0-7167-2600-5.