Pojdi na vsebino

Borov goban: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp
 
(14 vmesnih redakcij 11 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{preusmeritev|Borovnik}}
{{Taksonomka
{{Speciesbox
| name = Borov goban
| image = Boletus pinophilus.jpg
| image = Boletus_pinophilus3.JPG
| taxon = Boletus pinophilus
| image_width = 250px
| authority = [[Albert Pilat|Pilát]] & [[Aurel Dermek|Dermek]] (1973)
| image_caption = Borov goban
| synonyms = {{Species list | hidden = yes
| regnum = [[Fungi]] (glive)
| Boletus edulis'' var. ''pinicola'' | Vitt. (1835)
| divisio = [[Basidiomycota]]
| Boletus pinicola | (Vitt.) Venturi (1863)
| classis = [[Homobasidiomycetes]]
| Boletus aestivalis var. pinicola | ([[Carlo Vittadini|Vittad.]]) [[Pier Andrea Saccardo|Sacc]] (1910)
| ordo = [[Boletales]] (cevarke)
| Boletus edulis'' f. ''pinicola | (Vittad.) Vassilkov (1966)
| familia = [[Boletaceae]] (cevarji)
| genus = ''[[Boletus]]'' (goban)
| species = '''''B. pinicola'''''
| binomial = ''Boletus pinicola''
| binomial_authority =
}}
}}
{{mikomorfopolje
| name = Boletus pinicola
| whichGills = adnate
| capShape = convex
| hymeniumType=pores
| stipeCharacter=bare
| ecologicalType=mycorrhizal
| sporePrintColor=olive
| howEdible=edible
}}
}}


'''Borov goban''' (tudi '''borovnik'''; {{ZI}} ''Boletus pinicola'') je užitna in pri nas zaščitena [[gobe|goba]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[gobani|gobanov]].
'''Borov goban''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Boletus pinophilus''''') je [[glive|gliva]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[gobani|gobanov]]. Znan je tudi pod domačim imenom '''borovnik'''.


== Značilnosti ==
Borov goban ima klobuk, podoben klobuku [[jesenski goban|jesenskega gobana]], le da je temnejše rjave barve, nekoliko lepljiv in bleščeč. Klobuk je sprva polkroglast, kasneje pa se razširi in doseže [[premer]] do 25 cm. Spodnja stran klobuka, [[trosovnica]], je sprva svetlo siva, kasneje rumene barve, stare gobe pa imajo cevke olivno zelene barve. V njih je olivno rjavkast [[trosni prah]].
Klobuk je zajetnejši od drugih [[gobani|gobanov]], konveksen in sprva mahen glede na bet, z dozorevanjem pa se povečuje. V premeru lahko doseže do 40 cm. Koža klobuka je suha, mat in je lahko obarvana od kostanjeve do čokoladno rjave z rdečkastim odtenkom. Mlad, nezrel klobuk ima lahko bledo rožnato barvo in bel praškast odtenek.


[[Meso]] gobe je belo in milega [[okus]]a. Bet je čvrst in kijasto oblikovan, pri starejših primerkih pa postane vitkejši. Barva beta je podobna barvi klobuka in ima drobno mrežast vzorec.
Bet je zajeten in impozanten, čebulaste oblike in prekrit z mrežico, ki je precej bolj groba kot pri drugih gobanih. Barva je podobna barvi klobuka, z oranžno rdečim odtenkom, ki je bolj očiten v dnišču.


Trosovnica je sestvljena iz cevk, ki so najprej obarvane belo, s staranjem porumenijo in ob polni zrelosti postanejo olivno rjave.
== Razširjenost ==
Borov goban raste pod [[bor (drevo)|bor]]ovci, redkeje pa tudi pod [[jelka]]mi v gorskih [[gozd]]ovih in v [[Severna Evropa|Severni Evropi]]. Ta goban je pri nas redka in zaščitena gobja vrsta, severno od nas pa je dokaj pogost in se pojavlja v velikem številu. Uporaba je enaka kot pri ostalih gobanih.


Meso gobe je belo in milega [[okus]]a. Na prerezu ne spremeni barve.<ref name=":0" />
== Glej tudi ==
* [[poletni goban]]


== Razširjenost in življenjski prostor ==
[[Kategorija:Užitne gobe]]
Borov goban raste v sožiteljskem [[mikoriza|ektomikoriznem]] razmerju z iglavci, najpogosteje z [[bor (drevo)|borovci]]. Je najredkejši med gobani, čeprav je široko razširjen v zmernem podnebnem pasu v Evropi. Njegov življenjski prostor se razteza v Malo Azijo in jugozahodno Azijo, natančneje do Permske pokrajine v osrednji Rusiji in Irkutske regije v Sibiriji. Najdemo ga tudi v nasadih neavtohtonih borovcev (kot je [[črni bor]]) v vzhodni Severni Ameriki, Mehiki, Čilu, Južni Afriki in Novi Zelandiji. Avtohtone populacije iz Kitajske in Severne Amerike so bile večinoma potrjene kot druge ločene vrste.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mushrooms, humans and nature in a changing world: perspectives from ecological, agricultural and social sciences|publisher=Springer|date=2020|location=Cham|isbn=978-3-030-37378-8|editor-first=Jesús|editor-last=Pérez-Moreno|language=en|pages=236-237}}</ref>
[[Kategorija:Goban]]


== Mikroskopske značilnosti ==
[[cs:Boletus pinicola]]
Trosni odtis je olivno rjave barve. Trosi so podolgovato elipsasti in merijo 15,5–20&nbsp;x&nbsp;4,5–5,5&nbsp;μm.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Mushrooms: a comprehensive guide with over 1250 detailed photographs of mushrooms and other fungi|publisher=Macmillan|date=2006|location=London|isbn=978-0-330-44237-4|first=Chris|last=Gibson|first2=Derek A.|last2=Reid|first3=Ronald|last3=Rayner|first4=Geoffrey|last4=Kibby|editor-first=Candida|editor-last=Frith-Macdonald|page=275|language=en}}</ref>
[[sr:Боровник (Корнат)]]

== Podobne vrste ==
*[[jesenski goban]] (''Boletus edulis'') ima bolj izrazito belo mrežico na betu in cevke mu na pritisk ne pomodrijo
*[[poletni goban]] (''Boletus reticulatus'') raste pod listavci
*[[črni goban]] (''Boletus aereus'') ima temnejše obarvan klobuk z bronastimi odtenki in žametasto ter poprhnjeno površino
*[[kostanjasti polstenovec]] (''Imleria badia'') nima mrežice na betu in cevke na pritisk hitro pozelenijo

== Uporabnost ==
Užiten in okusen, podobno kot vsi [[gobani]].

Odkrili so, da je [[bioakumulacija|bioakumulator]] težkih kovin: [[živo srebro|živega srebra]], [[kadmij|kadmija]] in [[selen|selena]].<ref>{{Navedi revijo|last=Falandysz|first=Jerzy|last2=Jędrusiak|first2=Aneta|last3=Lipka|first3=Krzysztof|last4=Kannan|first4=Kurunthachalam|last5=Kawano|first5=Masahide|last6=Gucia|first6=Magdalena|last7=Brzostowski|first7=Andrzej|last8=Dadej|first8=Monika|date=Januar 2004|title=Mercury in wild mushrooms and underlying soil substrate from Koszalin, North-central Poland|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0045653503007008|magazine=Chemosphere|language=en|volume=54|issue=4|pages=461–466|doi=10.1016/S0045-6535(03)00700-8}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Cocchi|first=Luigi|last2=Vescovi|first2=Luciano|last3=Petrini|first3=Liliane E.|last4=Petrini|first4=Orlando|date=Januar 2006|title=Heavy metals in edible mushrooms in Italy|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0308814605005108|magazine=Food Chemistry|language=en|volume=98|issue=2|pages=277–284|doi=10.1016/j.foodchem.2005.05.068}}</ref> Da bi zmanjšali izpostavljenost se je dobro izogibati nabiranju gob na onesnaženih območjih, kot so tista v bližini rudnikov, topilnic, cest, sežigalnic in odlagališč smeti. Poleg tega je pametno odstraniti cevke, saj vsebujejo največje koncentracije bioakumuliranih snovi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mushrooms: poisons and panaceas; a handbook for naturalists, mycologists, and physicians|publisher=Freeman|date=1995|location=New York, NY|isbn=978-0-7167-2600-5|first=Denis R.|last=Benjamin|page=123|language=en}}</ref>

== Galerija slik ==
{{Galerija
| 2008-11-05 Boletus pinophilus Pilát & Dermek 27980.jpg | trosovnica in bet
}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|category: Boletus pinophilus}}
* [https://www.gobe.si/Gobe/ BoletusPinophilus Gobe.si]

== Sklici ==
{{sklici}}
{{Taxonbar}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Užitne gobe]]
[[Kategorija:Cevarke]]
[[Kategorija:Vrste gliv]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1973]]

Trenutna redakcija s časom 10:58, 3. januar 2025

Borov goban
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Boletales (cevarji)
Družina: Boletaceae (cevarke)
Rod: Boletus (gobani)
Vrsta:
B. pinophilus
Dvočlensko ime
Boletus pinophilus
Pilát & Dermek (1973)
Sinonimi
  • Boletus edulis var. pinicola'' Vitt. (1835)
  • Boletus pinicola (Vitt.) Venturi (1863)
  • Boletus aestivalis var. pinicola (Vittad.) Sacc (1910)
  • Boletus edulis f. pinicola (Vittad.) Vassilkov (1966)

Borov goban (znanstveno ime Boletus pinophilus) je gliva iz rodu gobanov. Znan je tudi pod domačim imenom borovnik.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuk je zajetnejši od drugih gobanov, konveksen in sprva mahen glede na bet, z dozorevanjem pa se povečuje. V premeru lahko doseže do 40 cm. Koža klobuka je suha, mat in je lahko obarvana od kostanjeve do čokoladno rjave z rdečkastim odtenkom. Mlad, nezrel klobuk ima lahko bledo rožnato barvo in bel praškast odtenek.

Bet je zajeten in impozanten, čebulaste oblike in prekrit z mrežico, ki je precej bolj groba kot pri drugih gobanih. Barva je podobna barvi klobuka, z oranžno rdečim odtenkom, ki je bolj očiten v dnišču.

Trosovnica je sestvljena iz cevk, ki so najprej obarvane belo, s staranjem porumenijo in ob polni zrelosti postanejo olivno rjave.

Meso gobe je belo in milega okusa. Na prerezu ne spremeni barve.[1]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Borov goban raste v sožiteljskem ektomikoriznem razmerju z iglavci, najpogosteje z borovci. Je najredkejši med gobani, čeprav je široko razširjen v zmernem podnebnem pasu v Evropi. Njegov življenjski prostor se razteza v Malo Azijo in jugozahodno Azijo, natančneje do Permske pokrajine v osrednji Rusiji in Irkutske regije v Sibiriji. Najdemo ga tudi v nasadih neavtohtonih borovcev (kot je črni bor) v vzhodni Severni Ameriki, Mehiki, Čilu, Južni Afriki in Novi Zelandiji. Avtohtone populacije iz Kitajske in Severne Amerike so bile večinoma potrjene kot druge ločene vrste.[2]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je olivno rjave barve. Trosi so podolgovato elipsasti in merijo 15,5–20 x 4,5–5,5 μm.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]
  • jesenski goban (Boletus edulis) ima bolj izrazito belo mrežico na betu in cevke mu na pritisk ne pomodrijo
  • poletni goban (Boletus reticulatus) raste pod listavci
  • črni goban (Boletus aereus) ima temnejše obarvan klobuk z bronastimi odtenki in žametasto ter poprhnjeno površino
  • kostanjasti polstenovec (Imleria badia) nima mrežice na betu in cevke na pritisk hitro pozelenijo

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Užiten in okusen, podobno kot vsi gobani.

Odkrili so, da je bioakumulator težkih kovin: živega srebra, kadmija in selena.[3][4] Da bi zmanjšali izpostavljenost se je dobro izogibati nabiranju gob na onesnaženih območjih, kot so tista v bližini rudnikov, topilnic, cest, sežigalnic in odlagališč smeti. Poleg tega je pametno odstraniti cevke, saj vsebujejo največje koncentracije bioakumuliranih snovi.[5]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Gibson, Chris; Reid, Derek A.; Rayner, Ronald; Kibby, Geoffrey (2006). Frith-Macdonald, Candida (ur.). Mushrooms: a comprehensive guide with over 1250 detailed photographs of mushrooms and other fungi (v angleščini). London: Macmillan. str. 275. ISBN 978-0-330-44237-4.
  2. Pérez-Moreno, Jesús, ur. (2020). Mushrooms, humans and nature in a changing world: perspectives from ecological, agricultural and social sciences (v angleščini). Cham: Springer. str. 236–237. ISBN 978-3-030-37378-8.
  3. Falandysz, Jerzy; Jędrusiak, Aneta; Lipka, Krzysztof; Kannan, Kurunthachalam; Kawano, Masahide; Gucia, Magdalena; Brzostowski, Andrzej; Dadej, Monika (Januar 2004). »Mercury in wild mushrooms and underlying soil substrate from Koszalin, North-central Poland«. Chemosphere (v angleščini). Zv. 54, št. 4. str. 461–466. doi:10.1016/S0045-6535(03)00700-8.
  4. Cocchi, Luigi; Vescovi, Luciano; Petrini, Liliane E.; Petrini, Orlando (Januar 2006). »Heavy metals in edible mushrooms in Italy«. Food Chemistry (v angleščini). Zv. 98, št. 2. str. 277–284. doi:10.1016/j.foodchem.2005.05.068.
  5. Benjamin, Denis R. (1995). Mushrooms: poisons and panaceas; a handbook for naturalists, mycologists, and physicians (v angleščini). New York, NY: Freeman. str. 123. ISBN 978-0-7167-2600-5.