Pojdi na vsebino

Kranj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
2023EDEN (pogovor | prispevki)
m pp kode, −podvojena np
 
(33 vmesnih redakcij 14 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| ime=Kranj
| vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]
| image={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1
| image1 = Kranj_veduta_Kranja_Andraž_Muljavec_Fotomorgana.jpg
| image2 = Kranj-fotomorgana.jpg
| image3 = Sv. Kancijan - Kranj 01.jpg
| image4 = Kranj (Pungert) - cerkev sv. Fabiana, Boštjana in Roka (2012-01).jpg
| image5 = Kranj-Mitničarska hiša-fotmorgana.jpg
| image6 = Prešernovo gledališče Kranj 2020 pročelje foto.Nada.Žgank PGK.jpg
}}
|caption={{nobreak|Od zgoraj navzdol:}}<br> veduta Kranja <br>[[Jože Plečnik|Plečnikove]] arkade, [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj| Cerkev sv. Kancijana]]<br>Pungert, Mitničarska hiša<br>[[Prešernovo gledališče Kranj]]
| latd = 46 |latm = 14 |lats = 37.12 |latNS = N
| latd = 46 |latm = 14 |lats = 37.12 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 21 |longs = 20.74 |longEW = E
| longd = 14 |longm = 21 |longs = 20.74 |longEW = E
|regija=Gorenjska regija
|image={{Photomontage|position=center
|obcina=Kranj
| photo1a = Kranj_veduta_Kranja_Andraž_Muljavec_Fotomorgana.jpg
| photo2a = Kranj-fotomorgana.jpg
| photo2b = Sv. Kancijan - Kranj 01.jpg
| photo3a = Kranj (Pungert) - cerkev sv. Fabiana, Boštjana in Roka (2012-01).jpg
| photo3b = Kranj-Mitničarska hiša-fotmorgana.jpg
| photo4a = Prešernovo gledališče Kranj 2020 pročelje foto.Nada.Žgank PGK.jpg
| size = 280
| spacing = 2
| color =
| border = 0
| foot_montage = {{nobreak|Od zgoraj navzdol:}}<br> veduta Kranja <br>[[Jože Plečnik|Plečnikove]] arkade, [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj| Cerkev sv. Kancijana]]<br>Pungert, Mitničarska hiša<br>[[Prešernovo gledališče Kranj]]
}}

|povrsina=148
|povrsina=148
|prebivalstvo=37605
|prebivalstvo=37802
|prebivalstvo_od=2022
|prebivalstvo_od=2024
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2024-09-13}}</ref>
|nadmorska=388
|nadmorska=388
|postna=4000
|postna=4000
|posta=Kranj
|posta=Kranj
}}
|obcina=Mestna občina Kranj
|regija=Gorenjska regija
|grb=SredinskiMOK – kopija.png
|ime=Kranj|drugo ime=Mesto|spletna stran=www.kranj.si|ikonazastave=Zastava Mestne občine Kranj.jpg}}


'''Kranj''' ({{Audio|Sl-Kranj.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], sedež [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] in upravne enote.<ref>{{Navedi splet|title=O Upravni enoti Kranj {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/kranj/o-upravni-enoti-kranj/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref> Predstavlja gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče [[Gorenjska|Gorenjske]].<ref>{{Navedi splet|title=Kranj na kratko · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/eden-2023/kranj-na-kratko|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref> S 37.605 prebivalci je tretje največje slovensko mesto.<ref>Število prebivalcev v Kranju leta 2020 (Gostota naseljenosti in indeks feminitete, naselja, Slovenija, letno), SURS. Kranj (2020): 37.941, Celje (2020): 37.872 prebivalcev</ref>
'''Kranj''' ({{Audio|Sl-Kranj.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], sedež [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] in upravne enote.<ref>{{Navedi splet|title=O Upravni enoti Kranj {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/kranj/o-upravni-enoti-kranj/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref> Predstavlja gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče [[Gorenjska|Gorenjske]].<ref>{{Navedi splet|title=Kranj na kratko · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/eden-2023/kranj-na-kratko|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref> S 37.802 prebivalcema je tretje največje slovensko mesto.<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}} Kranj (2024): 37.802, Celje (2024): 37.727.</ref>
== Zgodovina mesta ==
== Zgodovina mesta ==
[[Slika:Razglednica_Kranja.jpg|220x220px|Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez [[Sava|Savo]] (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata [[grad Kieselstein]] in [[Cerkev svetega Kancijana, Kranj|Cerkev svetega Kancijana]]|levo|alt=Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez Savo (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata grad Kieselstein in Cerkev svetega Kancijana|sličica]]
[[Slika:Razglednica_Kranja.jpg|220x220px|Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez [[Sava|Savo]] (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata [[grad Kieselstein]] in [[Cerkev svetega Kancijana, Kranj|Cerkev svetega Kancijana]]|levo|alt=Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez Savo (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata grad Kieselstein in Cerkev svetega Kancijana|sličica]]
Vrstica 38: Vrstica 34:
V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Kranj doživel kulturno prebujenje, s pesniki, kot sta [[France Prešeren]] in [[Simon Jenko]], ter pisatelji, kot sta [[Janez Mencinger]] in [[Ivan Tavčar|Ivan Tavčar.]] Prispevek tekstilne industrije, prihod železnice leta 1870 in obnova [[Gimnazija Kranj|gimnazije]] leta 1897 so prispevali k razvoju mesta.
V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Kranj doživel kulturno prebujenje, s pesniki, kot sta [[France Prešeren]] in [[Simon Jenko]], ter pisatelji, kot sta [[Janez Mencinger]] in [[Ivan Tavčar|Ivan Tavčar.]] Prispevek tekstilne industrije, prihod železnice leta 1870 in obnova [[Gimnazija Kranj|gimnazije]] leta 1897 so prispevali k razvoju mesta.


V [[20. stoletje|20. stoletju]] se je Kranj širil, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa je ostal upravno središče [[Gorenjska|Gorenjske i]]<nowiki/>n doživel razcvet v različnih industrijah, vključno z gumarsko, tekstilno in električno. [[Zgodovina Slovenije|Osamosvojitev Slovenije]] je prinesla nove izzive, a tudi hitro rast zasebnega gospodarstva, ki je nadomestilo izgube v nekaterih panogah.
V [[20. stoletje|20. stoletju]] se je Kranj širil, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa je ostal upravno središče [[Gorenjska|Gorenjske]] in doživel razcvet v različnih industrijah, vključno z gumarsko, tekstilno in električno. [[Zgodovina Slovenije|Osamosvojitev Slovenije]] je prinesla nove izzive, a tudi hitro rast zasebnega gospodarstva, ki je nadomestilo izgube v nekaterih panogah.
== Znamenitosti ==
== Znamenitosti ==
V Pavšlarjevi hiši se nahaja Galerija Prešernovih nagrajencev, ki razstavlja dela prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovo gledališče]], ustanovljeno leta 1902, v svoji zgodovinski stavbi ponuja umetniški repertoar in izobraževalne programe. Prešernova hiša, kjer se je rodil [[France Prešeren]], je zdaj muzejska ustanova, ki omogoča vpogled v njegovo življenje in delo. V [[Prešernov gaj|Prešernovem gaju]] se nahajajo spominski elementi, vključno z nagrobnim spomenikom Francetu Prešernu, in botanična posebnost - Prešernova vrtnica. Poleg tega so na stavbi [[Mestna knjižnica Kranj|Mestne knjižnice Kranj]] verzi iz pesmi "[[Zdravljica|Zdravljica"]], [[Zdravljica|slovenske himne]].
V Pavšlarjevi hiši se nahaja Galerija Prešernovih nagrajencev, ki razstavlja dela prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovo gledališče]], ustanovljeno leta 1902, v svoji zgodovinski stavbi ponuja umetniški repertoar in izobraževalne programe. Prešernova hiša, kjer se je rodil [[France Prešeren]], je zdaj muzejska ustanova, ki omogoča vpogled v njegovo življenje in delo. V [[Prešernov gaj|Prešernovem gaju]] se nahajajo spominski elementi, vključno z nagrobnim spomenikom Francetu Prešernu, in botanična posebnost - Prešernova vrtnica. Poleg tega so na stavbi [[Mestna knjižnica Kranj|Mestne knjižnice Kranj]] verzi iz pesmi "[[Zdravljica|Zdravljica"]], [[Zdravljica|slovenske himne]].
Vrstica 55: Vrstica 51:
Slika:Prešernova hiša.jpg|Prešernova hiša, v njej je od leta 1846 do 1849 prebival slovenski pesnik [[France Prešeren]], 8. februarja 1964 pa se je v njej odprl spominski muzej.
Slika:Prešernova hiša.jpg|Prešernova hiša, v njej je od leta 1846 do 1849 prebival slovenski pesnik [[France Prešeren]], 8. februarja 1964 pa se je v njej odprl spominski muzej.
Slika:Prešernov gaj.jpg|V Prešernovem gaju med drugim najdemo nagrobnik [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], [[Simon Jenko|Simona Jenka]] ter spomenik [[18. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Bazoviška«|bazoviškim žrtvam]].
Slika:Prešernov gaj.jpg|V Prešernovem gaju med drugim najdemo nagrobnik [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], [[Simon Jenko|Simona Jenka]] ter spomenik [[18. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Bazoviška«|bazoviškim žrtvam]].
Slika:Prešernov spomenik v Kranju.jpg|Nagrobni spomenik [[France Prešeren|Francetu Prešern]]<nowiki/>u v [[Prešernov gaj|Prešernovem gaju]].
Slika:Prešernov spomenik v Kranju.jpg|Nagrobni spomenik [[France Prešeren|Francetu Prešernu]] v [[Prešernov gaj|Prešernovem gaju]].
Slika:Layerjeva hiša.jpg|V Layerjevi hiši je na prehodu iz 18. v 19. stoletje živel slovenski slikar [[Leopold Layer]].
Slika:Layerjeva hiša.jpg|V Layerjevi hiši je na prehodu iz 18. v 19. stoletje živel slovenski slikar [[Leopold Layer]].
Slika:Kovačnica, podjetniški inkubator Kranj.jpg|Kovačnica - podjetniški inkubator Kranj je svoje prostore v mestnem jedru odprl oktobra 2022.
Slika:Kovačnica, podjetniški inkubator Kranj.jpg|Kovačnica - podjetniški inkubator Kranj je svoje prostore v mestnem jedru odprl oktobra 2022.
Vrstica 77: Vrstica 73:
V Kranju deluje več kot 200 športnih društev, ki zagotavljajo prostor za razvoj talentov in ljubiteljev športa.
V Kranju deluje več kot 200 športnih društev, ki zagotavljajo prostor za razvoj talentov in ljubiteljev športa.


==== Kranjske športnice in športniki ====
=== Kranjske športnice in športniki ===

Aktualni in nekdanji športniki iz Kranja in tisti, ki trenirajo oziroma so trenirali v kranjskih klubih:
==== Ekipni šport ====
{| class="wikitable"
*[[Bojan Jokić]] in [[Josip Iličić]] (nogomet)
|+
*Dragiša Drobnjak, [[Gregor Fučka]], [[Jaka Blažič]] in [[Marko Milič]] (košarka)
!<small>SMUČARSKI SKOKI</small>

!<small>KOLESARSTVO</small>
==== Individualni športi ====
!<small>KOŠARKA</small>

!<small>NOGOMET</small>
===== Olimpijski nastopi =====
!<small>PLAVANJE</small>

!<small>ALPINIZEM</small>
* [[Domen Prevc]], [[Cene Prevc]], [[Peter Prevc]], [[Robert Kranjec]], [[Primož Peterka]] in [[Miha Rihtar]] '''(smučarski skoki)'''
!<small>SMUČANJE</small>
* [[Matej Mohorič]], [[Jan Polanc]] '''(kolesarstvo)'''
!<small>TEK NA SMUČEH</small>
* [[Urša Bežan]], [[Tjaša Vozel]], [[Anja Čarman|Anja Čarman Cekič]] in [[Emil Tahirovič]] '''(plavanje)'''
!<small>KARATE</small>
* [[Anamarija Lampič]], [[Janez Lampič ml.|Janez Lampič]], [[Anja Mandeljc]], [[Anita Klemenčič]], [[Alenka Čebašek]], [[Vesna Fabjan]], [[Barbara Jezeršek]] in [[Maja Benedičič]] '''(smučarski tek)'''
!<small>PLEZANJE</small>
* [[Mia Krampl]] '''(plezanje)'''
|-
* [[Miha Hrobat]], [[Mitja Valenčič]] in [[Gregor Grilc]] '''(alpsko smučanje)'''
|[[Cene Prevc|<small>Cene Prevc</small>]]
* [[Žana Jereb]], [[Rožle Prezelj]], [[Brigita Langerholc]] in [[Roman Kejžar]] '''(atletika)'''
| <small>[[Franc Hvasti]]</small>
* [[Polona Klemenčič]], [[Živa Klemenčič]], [[Mitja Drinovec]], [[Matejka Mohorič|Matejka Mohorič,]] [[Tadeja Brankovič Likozar|Tadeja Brankovič]] in [[Tomas Globočnik]] '''(biatlon)'''
|<small>Dragiša Drobnjak</small>
* [[Andrej Jezeršek]] '''(nordijska kombinacija)'''
|<small>[[Bojan Jokić]]</small>

|[[Borut Petrič|<small>Borut Petrič</small>]]
'''Pred letom 1991:''' [[Majda Ankele]] in [[Slava Zupančič]] (alpsko smučanje), [[Brane Benedik]], [[Tomaž Dolar]], [[Bojan Globočnik]], [[Marjan Mesec|Marjan Mesec,]] [[Bogdan Norčič]] in [[Ivo Zupan]] (smučarski skoki), [[Ivo Čarman]], [[Maksimilijan Jelenc|Maksi Jelenc]], [[Milena Kordež]] in [[Roman Seljak]] (smučarski tek), [[Janez Gorjanc]] (nordijska kombinacija), [[Vlado Brinovec]], [[Borut Petrič]] in [[Darjan Petrič]] (plavanje).
|[[Aleš Česen|<small>Aleš Česen</small>]]

|[[Miha Hrobat|<small>Miha Hrobat</small>]]
===== Medalja na olimpijskih igrah =====
|<small>[[Anamarija Lampič]]</small>

|<small>Tjaša Baskera</small>
* [[Peter Prevc]], [[Cene Prevc]], [[Robert Kranjec]] in [[Primož Peterka]] '''(smučarski skoki)'''
|<small>Lučka Rakovec</small>
* [[Vesna Fabjan]] '''(smučarski tek)'''
|-

|[[Domen Prevc|<small>Domen Prevc</small>]]
'''Pred letom 1991:''' [[Alenka Cuderman]] (rokomet), [[Matjaž Zupan]] (smučarski skoki)
|[[Jan Polanc|<small>Jan Polanc</small>]]

|[[Gregor Fučka|<small>Gregor Fučka</small>]]
===== Medalja na svetovnih prvenstvih =====
|[[Josip Iličić|<small>Josip Iličić</small>]]

|[[Darjan Petrič|<small>Darjan Petrič</small>]]
* [[Matej Mohorič]] '''(kolesarstvo)'''
| <small>[[Andrej Štremfelj]]</small>
* [[Jure Kozjek]] '''(balinanje)'''
|
* [[Domen Prevc]], [[Peter Prevc]], [[Jure Bogataj]], [[Robert Kranjec|Robert Kranjec,]] [[Primož Peterka]] in [[Urban Franc]] '''(smučarski skoki)'''
|[[Janez Lampič ml.|<small>Janez Lampič</small>]]
* [[Peter John Stevens]] '''(plavanje)'''
|

|[[Mia Krampl|<small>Mia Krampl</small>]]
===== Medalja na evropskih prvenstvih =====
|-

|[[Peter Prevc|<small>Peter Prevc</small>]]
* Tjaša Baskera in Juš Markač '''(karate)'''
|[[Luka Mezgec|<small>Luka Mezgec</small>]]
* [[Peter John Stevens]], [[Urša Bežan|Urša Bežan Petrič]], [[Anja Čarman|Anja Čarman Cekič]] in [[Emil Tahirovič]] '''(plavanje)'''
|[[Jaka Blažič|<small>Jaka Blažič</small>]]
* Lučka Rakovec '''(športno plezanje)'''
|
* Anka Pogačnik '''(judo)'''
|[[Emil Tahirovič|<small>Emil Tahirović</small>]]

|[[Marija Štremfelj|<small>Marija Štremfelj</small>]]
===== Športniki pred letom 1991 =====
|

|[[Vesna Fabjan|<small>Vesna Fabjan</small>]]
* [[Franc Hvasti]], [[Bojan Udovič]], [[Janez Lampič st.]] in [[Bojan Ropret]] (kolesarstvo), [[Peter Šumi]] (gimnastika), [[Boris Urbančič|Boris Urbanc]] (keglanje), [[Peter Eržen]] (smučarski skoki), Bojan Novak (balinanje) ...
|

|
===== Častni občani Mestne občine Kranj =====
|-
*[[Andrej Štremfelj]], [[Marija Štremfelj]], [[Nejc Zaplotnik]], [[Tomo Česen]], Milivoj Perat Veličković
|[[Primož Peterka|<small>Primož Peterka</small>]]
|[[Matej Mohorič|<small>Matej Mohorič</small>]]
|[[Marko Milič|<small>Marko Milič</small>]]
|
|<small>John Peter Stevens</small>
|[[Nejc Zaplotnik|<small>Nejc Zaplotnik</small>]]
|
|
|
|
|-
|<small>[[Robert Hrgota]]</small>
|<small>[[Tadej Valjavec]]</small>
|
|
|[[Tjaša Vozel|<small>Tjaša Vozel</small>]]
|[[Tomo Česen|<small>Tomo Česen</small>]]
|
|
|
|
|-
|[[Robert Kranjec|<small>Robert Kranjec</small>]]
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|[[Žiga Jelar|<small>Žiga Jelar</small>]]
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|}


== Izobraževanje ==
== Izobraževanje ==
Vrstica 211: Vrstica 164:
|
|
|-
|-
|<small>Osnovna šola Helene Puhar  – šola s prilagojenim programom</small>
|<small>Osnovna šola Helene Puhar – šola s prilagojenim programom</small>
|<small>EDC, višja strokovna šola</small>
|<small>EDC, višja strokovna šola</small>
|
|
Vrstica 228: Vrstica 181:


== Častni meščani ==
== Častni meščani ==

Naziv častni meščan ali občan se najpogosteje podeli za izjemne dosežke v gospodarstvu, znanosti, umetnosti, kulturi, športu in humanitarnih ali drugih dejavnostih, ki pomembno prispevajo k razvoju in ugledu mesta doma in v tujini. Podeli ga Mestni svet [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Častni meščani · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/eden-2023/castni-mescani|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref>.
Naziv častni meščan ali občan se najpogosteje podeli za izjemne dosežke v gospodarstvu, znanosti, umetnosti, kulturi, športu in humanitarnih ali drugih dejavnostih, ki pomembno prispevajo k razvoju in ugledu mesta doma in v tujini. Podeli ga Mestni svet [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]].<ref>{{Navedi splet|title=Častni meščani · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/eden-2023/castni-mescani|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref>

{{div col|colwidth=20em}}
{{div col|colwidth=20em}}
* 1990: [[Tomo Česen]]
*2023: Matevž Oman
* 2003: [[Nejc Zaplotnik]] (posthumno)
*2022: Matevž Fabijan
* 2003: [[Ljubo Sirc]]
*2021: Franc Hvasti †
* 2004: [[Rudi Šeligo]] (posthumno)
*2020: Anton Rešek
* 2004: [[Janez Marenčič]]
*2019: Marija in Andrej Štremfelj
* 2005: [[Nikolaj Bevk]] (posthumno)
*2018: Andrej Babič †
* 2005: [[Miha Pogačnik]]
*2017: Milivoj Veličković Perat
* 2006: [[Boris Paternu]]
*2017: Dušan Petrač †
* 2007: [[Nace Šumi]] (posthumno)
*2016: Drago Štefe
* 2008: [[Marko Aljančič]] (posthumno)
*2015: Peter Vencelj †
* 2008: [[Lučka Kajfež Bogataj]]
*2014: Vincenc Draksler †
* 2009: [[Tatjana Dolenc Veličković]]
*2013: France Pibernik †
* 2011: [[Vladimir Ravnik]]
*2012: Janez Peklenik †
* 2012: [[Janez Peklenik]]
*2011: Vladimir Ravnik †
* 2013: [[France Pibernik]]
*2009: Tatjana Dolenc Veličković
* 2014: [[Vincenc Draksler]]
*2008: Lučka Kajfež Bogataj
* 2015: [[Peter Vencelj]]
*2008 (posthumno): Marko Aljančič †
* 2016: [[Drago Štefe]]
*2007 (posthumno): Nace Šumi †
* 2017: [[Dušan Petrač]]
*2006: Boris Paternu †
* 2017: [[Milivoj Veličković Perat]]
*2005: Miha Pogačnik
* 2018: [[Andrej Babič]]
*2005 (posthumno): Nikolaj Bevk †
* 2019: [[Marija Štremfelj|Marija]] in [[Andrej Štremfelj]]
*2004: Janez Marenčič †
* 2020: [[Anton Rešek]]
*2004 (posthumno): Rudi Šeligo †
* 2021: [[Franc Hvasti]]
*2003: Ljubo Sirc †
* 2022: [[Matevž Fabijan]]
*2003 (posthumno): Nejc Zaplotnik †
* 2023: [[Matevž Oman]]
*1990: Tomo Česen
{{div col end}}
* 2024: [[Jakob Debeljak]]{{div col end}}


== Mednarodno sodelovanje ==
== Mednarodno sodelovanje ==
Vrstica 262: Vrstica 217:
Kranj je že od konca petdesetih let 20. stoletja aktivno vključen v mednarodno mreženje, izmenjuje izkušnje in dobre prakse ter spodbuja raznolikost in razvoj mesta.
Kranj je že od konca petdesetih let 20. stoletja aktivno vključen v mednarodno mreženje, izmenjuje izkušnje in dobre prakse ter spodbuja raznolikost in razvoj mesta.
{|
{|
|-
|----- valign="top"
| valign="top" | '''Pobratena mesta'''<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodno sodelovanje · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/eden-2023/mednarodno-sodelovanje|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-26|language=sl}}</ref>
|
* {{ikonazastave|Francija}} [[La Ciotat]], Francija (1958)
''Pobratena mesta<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodno sodelovanje · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/eden-2023/mednarodno-sodelovanje|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-26|language=sl}}</ref>:''
* {{ikonazastave|Francija}} - [[La Ciotat]], Francija (1958)
* {{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Oldham]], Velika Britanija (1969)
* {{ikonazastave|Velika Britanija}} - [[Oldham]], Velika Britanija (1969)
* {{ikonazastave|Italija}} [[Rivoli]], [[Italija]] (1975)
* {{ikonazastave|Italija}} - [[Rivoli]], [[Italija]] (1975)
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Herceg Novi]], Črna gora (1976)
* {{ikonazastave|Črna gora}} - [[Herceg Novi]], Črna gora (1976)
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kotor Varoš]], Bosna in Hercegovina (1977)
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Kotor Varoš]], Bosna in Hercegovina (1977)
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Senta]], Srbija (1980)
* {{ikonazastave|Srbija}} - [[Senta]], Srbija (1980)
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Železna Kapla]], Avstrija (1984)
* {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Železna Kapla]], Avstrija (1984)
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Büyükcemece, Carigrad]], Turčija (2014)
* {{ikonazastave|Turčija}} - [[Büyükcemece, Carigrad]], Turčija (2014)
* {{ikonazastave|Kitajska}} [[Džangdžjakou|Džangdžjakov]], Kitajska (2021)
* {{ikonazastave|Kitajska}} - [[Džangdžjakou]], Kitajska (2021)
* {{flagicon|Rusija}} [[Jekaterinburg]], Rusija (2022); zamrznjeno
* {{flagicon|Rusija}} - [[Jekaterinburg]], Rusija (2022); zamrznjeno
* {{flagicon|ZDA}} [[Colorado Springs, Kolorado|Colorado Springs]], ZDA (2022)
| valign="top" | '''Prijateljska mesta'''
* {{flagicon|ZDA}} - [[Colorado Springs, Kolorado|Colorado Springs]], ZDA (2022)
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Pulj]], Hrvaška (1960)
|''Prijateljska mesta:''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Pulj]], Hrvaška (1960)
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Amberg]], Nemčija (1966)
* {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Amberg]], Nemčija (1966)
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banja Luka]], Bosna in Hercegovina (1976)
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Banja Luka]], Bosna in Hercegovina (1976)
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Zemun]], Srbija (1976)
* {{ikonazastave|Srbija}} - [[Zemun]], Srbija (1976)
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Bitola]], Makedonija (1976)
* {{ikonazastave|Makedonija}} - [[Bitola]], Makedonija (1976)
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], Hrvaška (1976)
* {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Osijek]], Hrvaška (1976)
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Sad]], Srbija (2004)
* {{ikonazastave|Srbija}} - [[Novi Sad]], Srbija (2004)
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Grožnjan]], Hrvaška (2005)
* {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Grožnjan]], Hrvaška (2005)
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Užice]], Srbija (2006)
* {{ikonazastave|Srbija}} - [[Užice]], Srbija (2006)
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Beljak]], Avstrija (2008)
* {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Beljak]], Avstrija (2008)
* {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Kočani]], Makedonija (2009)
* {{flagicon|Severna Makedonija}} - [[Kočani]], Makedonija (2009)
* {{ikonazastave|Italija}} [[Doberdob]], [[Italija]] (2011)
* {{ikonazastave|Italija}} - [[Doberdob]], [[Italija]] (2011)
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Székesfehérvár]], Madžarska (2023)
|}
|}


=== Dan mednarodnega povezovanja ===
=== Dan mednarodnega povezovanja ===
Kranj je ob mednarodnem dnevu povezovanja gostil župane in predstavnike pobratenih in prijateljskih mest. Osrednji del dogodka je bila konferenca "'''''Think Green, Go Sustainable,'''''"<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodno konferenco MOK spremljali predstavniki iz enajstih držav · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mednarodno-konferenco-mok-spremljali-predstavniki-iz-enajstih-drzav|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref> kjer je Kranj predstavil svoje trajnostne prakse. [[Lučka Kajfež Bogataj]] je poudarila pomembnost ukrepov za doseganje [[Ogljična nevtralnost|podnebne nevtralnost]]<nowiki/>i. Kranj, ki je vključen v misijo 100 [[Ogljična nevtralnost|podnebno nevtralnih]] in [[Pametno mesto|pametnih mest]] do leta 2030 in ima naziv evropska destinacija odličnosti 2023, je predstavil [[Trajnostni turizem v Sloveniji|trajnostne pristope]] v turizmu, mobilnosti in krožnem gospodarstvu. Konferenca se je zaključila z izmenjavo mednarodnih primerov trajnostnih praks. Ta dogodek postaja tradicionalen del prizadevanja Kranja za promocijo trajnostnega razvoja in mednarodnega sodelovanja.
Kranj je ob mednarodnem dnevu povezovanja gostil župane in predstavnike pobratenih in prijateljskih mest. Osrednji del dogodka je bila konferenca "'''''Think Green, Go Sustainable,'''''"<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodno konferenco MOK spremljali predstavniki iz enajstih držav · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mednarodno-konferenco-mok-spremljali-predstavniki-iz-enajstih-drzav|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref> kjer je Kranj predstavil svoje trajnostne prakse. [[Lučka Kajfež Bogataj]] je poudarila pomembnost ukrepov za doseganje [[Ogljična nevtralnost|podnebne nevtralnosti]]. Kranj, ki je vključen v misijo 100 podnebno nevtralnih in [[Pametno mesto|pametnih mest]] do leta 2030 in ima naziv evropska destinacija odličnosti 2023, je predstavil [[Trajnostni turizem v Sloveniji|trajnostne pristope]] v turizmu, mobilnosti in krožnem gospodarstvu. Konferenca se je zaključila z izmenjavo mednarodnih primerov trajnostnih praks. Ta dogodek postaja tradicionalen del prizadevanja Kranja za promocijo trajnostnega razvoja in mednarodnega sodelovanja.


=== Pot Prešernovih sodobnikov v parku La Ciotat ===
=== Pot Prešernovih sodobnikov v parku La Ciotat ===
Vrstica 298: Vrstica 253:


== Župani Kranja ==
== Župani Kranja ==
Župani Mestne občine Kranj (ali župani Kranja):<ref>{{Navedi splet|title=Vsi kranjski župani · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/eden-2023/vsi-kranjski-zupani|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref> {{div col|colwidth=20em}}
Župani Mestne občine Kranj (ali župani Kranja):<ref>{{Navedi splet|title=Vsi kranjski župani · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/eden-2023/vsi-kranjski-zupani|website=www.kranj.si|accessdate=2023-09-27|language=sl}}</ref>
{{div col|colwidth=20em}}

* [[Matjaž Rakovec]] 2018–
* [[Boštjan Trilar]] 2014–2018
* [[Natalis Pagliaruzzi]], 1797–1832
* [[Mohor Bogataj]] 2010–2014
* [[Konrad Lokar]], 1850–1857
* Jakob Jalen, 1857–1861
* Konrad Lokar, 1861–1865
* Sebastjan Šavnik, 1865–1866
* Matej Pirc, 1866–1869
* Sebastjan Šavnik, 1869–1872
* Leopold Jugovic, 1872–1874
* Karel Šavnik, 1874–1911
* Ferdinand Polak, 1911–1921
* [[Ciril Pirc]], 1921–1936
* Josip Tajnik, 1936–1936
* Karol Česen, 1936–1941
* Herbert Markgraf, 1941–1942*
* Kurt Decker, 1942–1943*
* Frideric Mörth, 1943–1945*
* Rudolf Hlebš, 1945–1947
* Marjan Brilly, 1947–1947
* Mara Ogrizek, 1947–1948
* [[Andrej Brovč]], 1948–1952
* Cene Beznik, 1952–1953
* Vinko Hafner, 1953–1958
* Franc Puhar, 1958–1961
* Ivo Šefic, 1961–1961
* Jože Mihelič, 1961–1963
* Martin Košir, 1963–1967
* Slavko Zalokar, 1967–1974
* Tone Volčič, 1974–1978
* Stane Božič, 1978–1982
* Ivan Cvar, 1982–1986
* Ivan Torkar, 1986–1990
* [[Vitomir Gros]], 1990–1998
* Mohor Bogataj, 1998–2006
* [[Damijan Perne]] 2006–2010
* [[Damijan Perne]] 2006–2010
* Mohor Bogataj 1998–2006
* [[Mohor Bogataj]] 2010–2014
* [[Vitomir Gros]] 1990–1998
* [[Boštjan Trilar]] 2014–2018
* [[Matjaž Rakovec]] 2018–
* Ivan Torkar 1986–1990

* Ivan Cvar 1982–1986
*župani v času nemške zasedbe{{div col end}}
* Stane Božič 1978–1982

* Tone Volčič 1974–1978
* Slavko Zalokar 1967–1974
* Martin Košir 1963–1967
* Jože Mihelič 1961–1963
* Ivo Šefic 1961–1961
* Franc Puhar 1958–1961
* Vinko Hafner 1953–1958
* Beznik 1952–1953
* [[Andrej Brovč]] 1948–1952
* Mara Ogrizek 1947–1948
* Marjan Brilly 1947–1947
* Rudolf Hlebš 1945–1947
* Frideric Mörth 1943–1945
* Kurt Decker 1942–1943
* Herbert Markgraf 1941–1942
* Karol Česen 1936–1941
* Josip Tajnik 1936–1936
* [[Ciril Pirc]] 1921–1936
* Ferdinand Polak 1911–1921
* Karel Šavnik 1874–1911
* Leopold Jugovic 1872–1874
* Sebastjan Šavnik 1869–1872
* Matej Pirc 1866–1869
* Sebastjan Šavnik 1865–1866
* Konrad Lokar 1861–1865
* Jakob Jalen 1857–1861
* [[Konrad Lokar]] 1850–1857
* [[Natalis Pagliaruzzi]] 1797–1832
{{div col end}}
== Viri ==
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Žontar |year=1939 |title=Zgodovina mesta Kranja |publisher=Muzejsko društvo za Slovenijo |cobiss= |url=|first=Josip}}
* {{navedi knjigo |author=Žontar |year=1939 |title=Zgodovina mesta Kranja |publisher=Muzejsko društvo za Slovenijo |cobiss= |url=|first=Josip}}

Trenutna redakcija s časom 13:01, 20. november 2024

Kranj
Od zgoraj navzdol:
veduta Kranja
Plečnikove arkade, Cerkev sv. Kancijana
Pungert, Mitničarska hiša
Prešernovo gledališče Kranj
Kranj se nahaja v Slovenija
Kranj
Kranj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°E / 46.2436444; 14.3557611
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska
ObčinaKranj
Površina
 • Skupno148 km2
Nadm. višina
388 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno37.802
 • Gostota260 preb./km2
DemonimKranjčanka, Kranjčan
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
4000 Kranj

Kranj (izgovorjava) je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.[2] Predstavlja gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske.[3] S 37.802 prebivalcema je tretje največje slovensko mesto.[4]

Zgodovina mesta

[uredi | uredi kodo]
Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez Savo (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata grad Kieselstein in Cerkev svetega Kancijana
Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez Savo (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata grad Kieselstein in Cerkev svetega Kancijana

Kranj, obkrožen z rekama Savo in Kokro, ima bogato zgodovino. Arheološke najdbe kažejo, da je naselje obstajalo že pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša v Sloveniji. Kranj je pomembno zgodovinsko središče, saj je dal ime pokrajini Kranjska in bil prva prestolnica Slovencev v 8. stoletju.

Anton Hayne, Kranj, olje na platnu, prva polovica 19. stoletja

Pomembne najdbe iz mlajše kamene dobe so bile odkrite na Trubarjevem trgu, skupaj z Ljubljanskim barjem pa osvetljujejo kulturo tistega časa. V železni dobi je bila tu obsežna naselbina, pozneje pa so bili prisotni tudi rimski vplivi.

V srednjem veku je Kranj postal Carnium in ohranil svojo pomembnost. Leta 1256 je uradno postal mesto, kar mu je prineslo številne privilegije. Mesto je bilo zasnovano ob glavni komunikacijski poti, obdano z obzidjem in stolpi za zaščito pred turško nevarnostjo.

V 19. stoletju je Kranj doživel kulturno prebujenje, s pesniki, kot sta France Prešeren in Simon Jenko, ter pisatelji, kot sta Janez Mencinger in Ivan Tavčar. Prispevek tekstilne industrije, prihod železnice leta 1870 in obnova gimnazije leta 1897 so prispevali k razvoju mesta.

V 20. stoletju se je Kranj širil, po drugi svetovni vojni pa je ostal upravno središče Gorenjske in doživel razcvet v različnih industrijah, vključno z gumarsko, tekstilno in električno. Osamosvojitev Slovenije je prinesla nove izzive, a tudi hitro rast zasebnega gospodarstva, ki je nadomestilo izgube v nekaterih panogah.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

V Pavšlarjevi hiši se nahaja Galerija Prešernovih nagrajencev, ki razstavlja dela prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Prešernovo gledališče, ustanovljeno leta 1902, v svoji zgodovinski stavbi ponuja umetniški repertoar in izobraževalne programe. Prešernova hiša, kjer se je rodil France Prešeren, je zdaj muzejska ustanova, ki omogoča vpogled v njegovo življenje in delo. V Prešernovem gaju se nahajajo spominski elementi, vključno z nagrobnim spomenikom Francetu Prešernu, in botanična posebnost - Prešernova vrtnica. Poleg tega so na stavbi Mestne knjižnice Kranj verzi iz pesmi "Zdravljica", slovenske himne.

Središče mesta je osredotočeno na Glavni trg, ki ga obdajajo značilne meščanske hiše s portali. Trg se je razvijal v 16. in 17. stoletju, predstavlja srce starega mestnega jedra in ponuja vpogled v meščansko arhitekturo tistega časa. Tukaj stoji tudi rekonstrukcija mestnega vodnjaka iz 19. stoletja, ki ponazarja mestno zgodovino. Mestna hiša združuje dve stavbi, ki sta imeli različne namene v preteklosti. Danes gosti številne razstave Gorenjskega muzeja in galerije Mestne hiše, ter je tudi priljubljeno mesto za poročne obrede. Cerkev sv. Kancijana, zgrajena v začetku 15. stoletja, predstavlja gotsko arhitekturo in je ena najbolj prepoznavnih zgradb v mestu. Zvonik cerkve je odprt za javnost. Stolp Škrlovec, ki je nekoč služil kot obrambni objekt med turškimi vpadi, je zdaj prenovljen v kulturni center. Spodnje nadstropje gosti prireditve in kulturne dejavnosti, medtem ko se v zgornjem nadstropju nahaja Galerija Janeza Puharja. Layerjeva hiša, nekdanje bivališče slikarja Leopolda Layerja, je zdaj središče umetniškega in kulturnega dogajanja. Tukaj se odvijajo umetniški dogodki, glasbeni nastopi in izobraževanja. Grad Khislstein, s pestro zgodovino in številnimi preobrazbami, danes gosti Gorenjski muzej in Letno gledališče Khislstein. Plečnikovo stopnišče, arkade in vodnjak, delo Jožeta Plečnika, so pomemben del mestne arhitekturne dediščine. Stopnišče in vodnjak se nahajata na vrhu Vodopivčeve ulice in dodajata estetski in funkcionalni element mestnemu okolju. Pungert je zgodovinski obrambni stolp iz 16. stoletja, ki se nahaja na koncu skalnega pomola. Tukaj se ohranja tudi gotska cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka, ki je bila zgrajena med izbruhom kuge v 15. stoletju. Rovi pod starim Kranjem predstavljajo podzemno mrežo, ki je bila zgrajena med 2. svetovno vojno kot zaklonišče.

Okolje in trajnost

[uredi | uredi kodo]

Kranj nosi naziv evropska destinacija odličnosti 2023 s poudarkom na trajnostnem turizmu.[5] Kranj, ki se osredotoča na trajnostni, zelen in pameten razvoj mesta, je Evropska komisija uvrstila tudi v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, skupaj z Ljubljano in Velenjem[6]. Ponaša se tudi s platinastim znakom Slovenia Green Destination, kar ga uvršča med 5 najbolj trajnostno ozaveščenih turističnih mest v Sloveniji.[7]

Šport

[uredi | uredi kodo]

Kranj, mesto z bogato športno tradicijo, se lahko pohvali z izjemnimi športniki in športnimi dogodki, ki so zaznamovali tako lokalno kot tudi mednarodno športno sceno[8]. V mestu je 167 športnih in rekreacijskih objektov, med katerimi izstopajo:

V Kranju deluje več kot 200 športnih društev, ki zagotavljajo prostor za razvoj talentov in ljubiteljev športa.

Kranjske športnice in športniki

[uredi | uredi kodo]

Ekipni šport

[uredi | uredi kodo]

Individualni športi

[uredi | uredi kodo]
Olimpijski nastopi
[uredi | uredi kodo]

Pred letom 1991: Majda Ankele in Slava Zupančič (alpsko smučanje), Brane Benedik, Tomaž Dolar, Bojan Globočnik, Marjan Mesec, Bogdan Norčič in Ivo Zupan (smučarski skoki), Ivo Čarman, Maksi Jelenc, Milena Kordež in Roman Seljak (smučarski tek), Janez Gorjanc (nordijska kombinacija), Vlado Brinovec, Borut Petrič in Darjan Petrič (plavanje).

Medalja na olimpijskih igrah
[uredi | uredi kodo]

Pred letom 1991: Alenka Cuderman (rokomet), Matjaž Zupan (smučarski skoki)

Medalja na svetovnih prvenstvih
[uredi | uredi kodo]
Medalja na evropskih prvenstvih
[uredi | uredi kodo]
Športniki pred letom 1991
[uredi | uredi kodo]
Častni občani Mestne občine Kranj
[uredi | uredi kodo]

Izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Izobraževalne ustanove v Kranju

[uredi | uredi kodo]
OSNOVNE ŠOLE[9] GIMNAZIJI, SREDNJE IN VIŠJE ŠOLE VISOKE ŠOLE IN FAKULTETE
Osnovna šola Orehek Kranj s podružnico Mavčiče Gimnazija Kranj Fakulteta za organizacijske vede
Osnovna šola Simona Jenka Kranj, s podružnicama Trstenik in Goriče Gimnazija Franceta Prešerna Fakulteta za državne in evropske študije
Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj Šolski center Kranj Evropska pravna fakulteta
Osnovna šola Predoslje Kranj Strokovna gimnazija Visoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj
Osnovna šola Stražišče Kranj s podružnicami Žabnica, Besnica in Podblica Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola Kranj Visoka šola za trajnostni razvoj
Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj s podružnico Kokrica Srednja tehniška šola
Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj B&B srednja šola – ekonomski in logistični tehnik
Osnovna šola Matije Čopa Kranj Šolski center Kranj, višja strokovna šola
Osnovna šola Helene Puhar – šola s prilagojenim programom EDC, višja strokovna šola
Osnovna šola Janeza Puharja Kranj - Center s podružnico Primskovo B&B višja strokovna šola
Glasbena šola Kranj

Ljudska univerza Kranj

[uredi | uredi kodo]

Ljudska univerza Kranj je visokokakovostno izobraževalno središče za odrasle. Ponujajo formalno izobrazbo, razvoj kompetenc (komunikacija, tuji jeziki, digitalna znanja, socialne veščine) in podporo pri gradnji kariere, osebni rasti in samozavesti. Lokalni skupnosti nudijo najboljše vseživljenjsko učenje in spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje.

Častni meščani

[uredi | uredi kodo]

Naziv častni meščan ali občan se najpogosteje podeli za izjemne dosežke v gospodarstvu, znanosti, umetnosti, kulturi, športu in humanitarnih ali drugih dejavnostih, ki pomembno prispevajo k razvoju in ugledu mesta doma in v tujini. Podeli ga Mestni svet Mestne občine Kranj.[10]

Mednarodno sodelovanje

[uredi | uredi kodo]

Pobratena in prijateljska mesta

[uredi | uredi kodo]

Kranj je že od konca petdesetih let 20. stoletja aktivno vključen v mednarodno mreženje, izmenjuje izkušnje in dobre prakse ter spodbuja raznolikost in razvoj mesta.

Pobratena mesta[11] Prijateljska mesta

Dan mednarodnega povezovanja

[uredi | uredi kodo]

Kranj je ob mednarodnem dnevu povezovanja gostil župane in predstavnike pobratenih in prijateljskih mest. Osrednji del dogodka je bila konferenca "Think Green, Go Sustainable,"[12] kjer je Kranj predstavil svoje trajnostne prakse. Lučka Kajfež Bogataj je poudarila pomembnost ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti. Kranj, ki je vključen v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in ima naziv evropska destinacija odličnosti 2023, je predstavil trajnostne pristope v turizmu, mobilnosti in krožnem gospodarstvu. Konferenca se je zaključila z izmenjavo mednarodnih primerov trajnostnih praks. Ta dogodek postaja tradicionalen del prizadevanja Kranja za promocijo trajnostnega razvoja in mednarodnega sodelovanja.

Pot Prešernovih sodobnikov v parku La Ciotat

[uredi | uredi kodo]

Ena izmed najnovejših kulturnih pridobitev, ki simbolizira pomembnost mednarodnega sodelovanja, je Pot Prešernovih sodobnikov v Parku La Ciotat[13]. Ta pot, s kipi Franceta Prešerna in njegovih sodobnikov, je začela nastajati jeseni 2021, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU. Simbolizira zavezanost mednarodnemu sodelovanju in je ključen del njihovih prizadevanj na tem področju.

Župani Kranja

[uredi | uredi kodo]

Župani Mestne občine Kranj (ali župani Kranja):[14]

  • Natalis Pagliaruzzi, 1797–1832
  • Konrad Lokar, 1850–1857
  • Jakob Jalen, 1857–1861
  • Konrad Lokar, 1861–1865
  • Sebastjan Šavnik, 1865–1866
  • Matej Pirc, 1866–1869
  • Sebastjan Šavnik, 1869–1872
  • Leopold Jugovic, 1872–1874
  • Karel Šavnik, 1874–1911
  • Ferdinand Polak, 1911–1921
  • Ciril Pirc, 1921–1936
  • Josip Tajnik, 1936–1936
  • Karol Česen, 1936–1941
  • Herbert Markgraf, 1941–1942*
  • Kurt Decker, 1942–1943*
  • Frideric Mörth, 1943–1945*
  • Rudolf Hlebš, 1945–1947
  • Marjan Brilly, 1947–1947
  • Mara Ogrizek, 1947–1948
  • Andrej Brovč, 1948–1952
  • Cene Beznik, 1952–1953
  • Vinko Hafner, 1953–1958
  • Franc Puhar, 1958–1961
  • Ivo Šefic, 1961–1961
  • Jože Mihelič, 1961–1963
  • Martin Košir, 1963–1967
  • Slavko Zalokar, 1967–1974
  • Tone Volčič, 1974–1978
  • Stane Božič, 1978–1982
  • Ivan Cvar, 1982–1986
  • Ivan Torkar, 1986–1990
  • Vitomir Gros, 1990–1998
  • Mohor Bogataj, 1998–2006
  • Damijan Perne 2006–2010
  • Mohor Bogataj 2010–2014
  • Boštjan Trilar 2014–2018
  • Matjaž Rakovec 2018–
*župani v času nemške zasedbe
  • Žontar, Josip (1939). Zgodovina mesta Kranja. Muzejsko društvo za Slovenijo.
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 13. septembra 2024.
  2. »O Upravni enoti Kranj | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  3. »Kranj na kratko · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  4. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Kranj (2024): 37.802, Celje (2024): 37.727.
  5. »Kranj - zmagovalec tekmovanja Evropska destinacija odličnosti 2023«. slovenia.representation.ec.europa.eu. Pridobljeno 26. septembra 2023.
  6. »Kranj, Ljubljana in Velenje med 100 podnebno nevtralnimi in pametnimi mesti v EU do 2030«. slovenia.representation.ec.europa.eu. Pridobljeno 26. septembra 2023.
  7. »Trajnostni Kranj - Visit Kranj - Zelena destinacija«. Visit Kranj. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  8. »Domov | Zavod za šport Kranj«. www.zsport-kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  9. »Izobraževanje Kranj. Predstavitev Področja. · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  10. »Častni meščani · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  11. »Mednarodno sodelovanje · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 26. septembra 2023.
  12. »Mednarodno konferenco MOK spremljali predstavniki iz enajstih držav · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  13. »POT PREŠERNOVIH SODOBNIKOV V PARKU LA CIOTAT · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  14. »Vsi kranjski župani · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]