Ljubljansko barje: Razlika med redakcijama
razveljavitev redakcije 6339182 uporabnika_ce 146.212.170.90 (pogovor) vandalizem Oznaka: razveljavitev |
|||
(35 vmesnih redakcij 20 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Slika:Ljubljansko barje2.JPG|thumb|250px|Pogled proti jugu ([[Krim, Slovenija|Krim]])]] |
[[Slika:Ljubljansko barje2.JPG|thumb|250px|Pogled proti jugu ([[Krim, Slovenija|Krim]])]] |
||
'''Ljubljansko barje''' meri |
'''Ljubljansko barje''' meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja. Ob vsakoletnih poplavah, je poplavljena površina območja do 80 km². |
||
Z geološkega stališča je to več kot 200 |
Z geološkega stališča je to več kot 200 m globoka [[Pliocen|poznopliocenska]] [[udornina]] izpred dveh milijonov let, nastala na stičišču [[alpe|alpskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. |
||
== Druga poimenovanja == |
== Druga poimenovanja == |
||
Do druge polovice 19. stoletja je bilo v rabi za naše največje [[močvirje]] ime ''Ljubljansko močvirje''. Potem pa ga je pisatelj [[Fran Levstik]] preimenoval v ''Ljubljansko barje'', ker naj bi slišal [[Ig|Ižance]] govoriti, da gredo na borje, to je med [[bor (drevo)|borovce]], s katerimi se je močvirje zaraščalo. Ljubljanskemu barju še danes pravijo ''Mah'', po mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje. |
Do druge polovice 19. stoletja je bilo v rabi za naše največje [[močvirje]] ime ''Ljubljansko močvirje''. Potem pa ga je pisatelj [[Fran Levstik]] preimenoval v ''Ljubljansko barje'', ker naj bi slišal [[Ig|Ižance]] govoriti, da gredo na borje, to je med [[bor (drevo)|borovce]], s katerimi se je močvirje zaraščalo. Ljubljanskemu barju še danes pravijo ''Mah'', po mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje. V lokalnem govoru pa se je ohranilo tudi poimenovanje marost. |
||
== Kamnine, površje in vode == |
== Kamnine, površje in vode == |
||
Ljubljansko barje leži v Ljubljanski kotlini, ki je nastala s [[tektonika|tektonskim]] pogrezanjem od prehoda [[pliocen]]a v [[pleistocen]]. V kotlini so se akumulirale velike količine [[sediment]]ov, ki ponekod presegajo debelino 100 m. Kamninsko podlago v južnem delu Barja gradijo [[trias]]ni [[dolomit]]i, ki kot barjanski osamelci molijo iz sedimentov. Na triasne dolomite osamelcev so narinjene tudi [[karbon]]ske kamnine. Na južnem robu Barja izvira iz več kraških izvirov reka Ljubljanica, ki ne prinaša velikih količin naplavin, zato pa so nekraški pritoki, predvsem [[Iška]] na jugovzhodu in [[Gradaščica]] na severu, nasuli obširne vršaje, tako da je površje Barja najnižje v sredini in se polagoma dviguje proti robovom. Ljubljanica je v barjanske naplavine vrezala več metrov globoko strugo, vendar ima na svojem 20 km dolgem toku izredno malo padca (dno struge pri [[Verd]]u 285.31 m, pod [[Tromostovje]]m v [[Ljubljana|Ljubljani]] 284m), kar povzroča stalne [[poplava|poplave]]. Sedanje Barje je po koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] prekrivala obsežno, plitvo jezero, ki se je zamočvirilo. [[Rimljani]] so izkopali umetno strugo Ljubljanice, kar dokazuje sedanji tok reke. Do 19. stoletja, ko so se začela na Barju obsežna [[melioracija|melioracijska]] dela, je močno narasla plast [[šota|šote]], ki pa so jo v zadnjih desetletjih porezali za kurjavo in potrebe vrtičkarstva. Ostanki visokega barja so le še v okolici [[Bevke|Bevk]] (''Goričica'' in ''Kostanjevica''). |
Ljubljansko barje leži v Ljubljanski kotlini, ki je nastala s [[tektonika|tektonskim]] pogrezanjem od prehoda [[pliocen]]a v [[pleistocen]]. V kotlini so se akumulirale velike količine [[sediment]]ov, ki ponekod presegajo debelino 100 m. Kamninsko podlago v južnem delu Barja gradijo [[trias]]ni [[dolomit]]i, ki kot barjanski osamelci molijo iz sedimentov. Na triasne dolomite osamelcev so narinjene tudi [[karbon]]ske kamnine. Na južnem robu Barja izvira iz več kraških izvirov reka Ljubljanica, ki ne prinaša velikih količin naplavin, zato pa so nekraški pritoki, predvsem [[Iška]] na jugovzhodu in [[Gradaščica]] na severu, nasuli obširne vršaje, tako da je površje Barja najnižje v sredini in se polagoma dviguje proti robovom. Ljubljanica je v barjanske naplavine vrezala več metrov globoko strugo, vendar ima na svojem 20 km dolgem toku izredno malo padca (dno struge pri [[Verd]]u 285.31 m, pod [[Tromostovje]]m v [[Ljubljana|Ljubljani]] 284m), kar povzroča stalne [[poplava|poplave]]. Sedanje Barje je po koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] prekrivala obsežno, plitvo jezero, ki se je zamočvirilo. [[Rimljani]] so izkopali umetno strugo Ljubljanice, kar dokazuje sedanji tok reke. Do 19. stoletja, ko so se začela na Barju obsežna [[melioracija|melioracijska]] dela, je močno narasla plast [[šota|šote]], ki pa so jo v zadnjih desetletjih porezali za kurjavo in potrebe vrtičkarstva. Ostanki visokega barja so le še v okolici [[Bevke|Bevk]] (''Goričica'' in ''Kostanjevica''). |
||
== Poplave == |
|||
Spomladanske in jesenske poplave, pri katerih je pod vodo lahko tudi do polovice površine Barja, so vsakoleten pojav in zato ena največjih značilnosti tega dela Slovenije. V preteklosti so se ljudje vodnim ujmam prilagodili tako, da so osnovali svoja bivališča na višinsko izpostavljenih točkah. Dandanes pa vse več človekovih prebivališč nastaja tudi v osrčju barja ([[Črna vas]], [[Lipe]], naselje ob Ižanki). Cena za navidezno človeško neuklonljivost pred naravo so pogoste poplave v pritličnih prostorih. |
Spomladanske in jesenske poplave, pri katerih je pod vodo lahko tudi do polovice površine Barja, so vsakoleten pojav in zato ena največjih značilnosti tega dela Slovenije. V preteklosti so se ljudje vodnim ujmam prilagodili tako, da so osnovali svoja bivališča na višinsko izpostavljenih točkah. Dandanes pa vse več človekovih prebivališč nastaja tudi v osrčju barja ([[Črna vas]], [[Lipe]], naselje ob Ižanki). Cena za navidezno človeško neuklonljivost pred naravo so pogoste poplave v pritličnih prostorih . |
||
== |
== Živalstvo == |
||
⚫ | |||
⚫ | * Najstarejše arheološke ostaline na Ljubljanskem barju segajo v srednji [[paleolitik]] ([[Hruševec]] blizu Vrhnike) oziroma v poledenitveno obdobje. Odkrite so bile tudi najdbe [[Halštatska doba|halštatskega]] in [[Latenska kultura|latenskega]] izvora. O lovu pričajo lesene pasti s kovinskim ogrodjem, najdene v visokem šotnem barju pri [[Črna vas|Črni vasi]] in [[Lavrica|Lavrici]]. Aprila leta 2002 so [[arheolog]]i našli ostanke več |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | V starejšem odseku [[holocen]]a je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V poplavnih ravnicah okoli jezera so si postavljali manjše naselbine, ki jim pravimo [[kolišče|kolišča]]. Leta [[1875]] so pri [[Ig]]u odkrili prvo koliščarsko naselbino. Danes poznamo že okoli 40 najdišč, kjer so si v pradavnini koliščarji postavljali bivališča. |
||
⚫ | Ostanki dveh naselbin pri Igu so bili leta 2011 vpisani v register [[Unescova svetovna dediščina|Unescove kulturne dediščine]] v sklopu serijske nominacije »[[Prazgodovinska |
||
=== Živalstvo === |
|||
[[Slika:Curlew06.jpg|thumb|200px|[[Veliki škurh]] (''Numenius arquata'') si gnezdo splete na tleh, na močvirnem travniku. Ko samica vali jajca, nepremično sedi na gnezdu v visoki travi in se zanaša na svojo varovalno barvo. Takrat je zanjo usodno, če jo najde pes, ki spuščen z vrvice prosto teka po Barju.]] |
[[Slika:Curlew06.jpg|thumb|200px|[[Veliki škurh]] (''Numenius arquata'') si gnezdo splete na tleh, na močvirnem travniku. Ko samica vali jajca, nepremično sedi na gnezdu v visoki travi in se zanaša na svojo varovalno barvo. Takrat je zanjo usodno, če jo najde pes, ki spuščen z vrvice prosto teka po Barju.]] |
||
[[Kosec]] je vrsta travniške ptice in je edina v svetovnem merilu [[ogrožena vrsta]], ki gnezdi na Ljubljanskem barju. Še pred desetimi leti je na barju gnezdila še ena globalno ogrožena vrsta ptice, [[južna postovka]], ki pa je danes tam ni več. |
[[Kosec]] je vrsta travniške ptice in je edina v svetovnem merilu [[ogrožena vrsta]], ki gnezdi na Ljubljanskem barju. Še pred desetimi leti je na barju gnezdila še ena globalno ogrožena vrsta ptice, [[južna postovka]], ki pa je danes tam ni več. |
||
Čeprav Ljubljansko barje obsega le odstotek celotne površine Slovenije ima zaradi izjemnosti [[habitat (ekologija)|habitatov]] na njem svoj dom tudi do 20 odstotkov populacije nekaterih vrst travniških ptic. Med njimi predvsem [[veliki škurh]], katerega deset parov na Barju predstavlja edino stalno slovensko gnezditveno populacijo, s pomembnim deležem pa so zastopane tudi druge vrste: [[prepelica]], [[priba]], [[poljski škrjanec]], [[repaljščica]], [[močvirska trstnica]], [[postovka]]. Na Ljubljanskem barju najdemo še nekatere ogrožene vrste gozdnih ptic in močvirskih ptic, vsega skupaj kar 107 vrst rednih in občasnih gnezdilcev, obenem pa je to območje, pomembno za prezimovanje in selitvene prelete številnih drugih vrst ptic. |
Čeprav Ljubljansko barje obsega le odstotek celotne površine Slovenije ima zaradi izjemnosti [[habitat (ekologija)|habitatov]] na njem svoj dom tudi do 20 odstotkov populacije nekaterih vrst travniških ptic. Med njimi predvsem [[veliki škurh]], katerega deset parov na Barju predstavlja edino stalno slovensko gnezditveno populacijo, s pomembnim deležem pa so zastopane tudi druge vrste: [[prepelica]], [[priba]], [[poljski škrjanec]], [[repaljščica]], [[močvirska trstnica]], [[postovka]]. Na Ljubljanskem barju najdemo še nekatere ogrožene vrste gozdnih ptic in močvirskih ptic, vsega skupaj kar 107 vrst rednih in občasnih gnezdilcev, obenem pa je to območje, pomembno za prezimovanje in selitvene prelete številnih drugih vrst ptic. |
||
Na Ljubljanskem barju najdemo ogroženo vlagoljubno populacijo [[Barjanski okarček|barjanskega okarčka]]. Slednja ne živi nikjer drugje. Ponovno jo naseljujejo v [[Iški morost|Iškem morostu.]]<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/174808100|title=Ogroženi metulji: Ponovna naselitev Barjanskega okarčka|date=2021-09-23|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2023-11-05}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/okolje/barjanski-okarcek-po-desetletju-spet-v-iskem-morostu/|date=2020-07-04 |title=Barjanski okarček po desetletju spet v Iškem morostu |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210513210528/https://www.delo.si/novice/okolje/barjanski-okarcek-po-desetletju-spet-v-iskem-morostu/ |archivedate=2021-05-13}}</ref> |
|||
Na širšem območju Ljubljanskega barja živi okoli 45 vrst sesalcev, med najbolj ogroženimi pa je [[vidra]], ki jo je mogoče občasno zaslediti ob Ljubljanici in Iščici. Pomemben člen barjanskega [[ekosistem]]a so številne [[voluharica|voluharice]], ki živijo izključno na travnikih. Zelo redka je postala močvirskemu svetu prilagojena želva [[močvirska sklednica]]. [[Dvoživke|Dvoživk]] ([[zelena rega]], [[urh (rod)|urh]], rjava in zelena [[žabe]]) in [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] je na barju še v izobilju, kar je tudi eden izmed razlogov za pestrost in številčnost ptic. |
Na širšem območju Ljubljanskega barja živi okoli 45 vrst sesalcev, med najbolj ogroženimi pa je [[vidra]], ki jo je mogoče občasno zaslediti ob Ljubljanici in Iščici. Pomemben člen barjanskega [[ekosistem]]a so številne [[voluharica|voluharice]], ki živijo izključno na travnikih. Zelo redka je postala močvirskemu svetu prilagojena želva [[močvirska sklednica]]. [[Dvoživke|Dvoživk]] ([[zelena rega]], [[urh (rod)|urh]], rjava in zelena [[žabe]]) in [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] je na barju še v izobilju, kar je tudi eden izmed razlogov za pestrost in številčnost ptic. |
||
== Rastlinstvo == |
|||
Med rastlinskimi vrstami na barju prevladujejo vrste travniških rastlin, ki jih živopisano dopolnjujejo vijolične [[močvirska logarica|močvirske logarice]], rožnate [[kukavičja lučca|kukavičje lučce]], [[rumena zlatica|rumene zlatice]] in [[kalužnica|kalužnice]] ter bele [[travniška penuša|travniške penuše]]. Na ostankih visokega barja je mogoče najti tudi ogrožene vrste šotnega [[mah]]a, [[okroglolista rosika|okroglolisto rosiko]], [[rožmarinka|rožmarinko]] in [[jesenska vresa|jesenske vrese]]. |
Med rastlinskimi vrstami na barju prevladujejo vrste travniških rastlin, ki jih živopisano dopolnjujejo vijolične [[močvirska logarica|močvirske logarice]], rožnate [[kukavičja lučca|kukavičje lučce]], [[rumena zlatica|rumene zlatice]] in [[kalužnica|kalužnice]] ter bele [[travniška penuša|travniške penuše]]. Na ostankih visokega barja je mogoče najti tudi ogrožene vrste šotnega [[mah]]a, [[okroglolista rosika|okroglolisto rosiko]], [[rožmarinka|rožmarinko]] in [[jesenska vresa|jesenske vrese]]. |
||
Vrstica 43: | Vrstica 32: | ||
== Status in varstvo območja == |
== Status in varstvo območja == |
||
[[Slika:2014-9-Stara struga Ljubljanice 1.JPG|thumb|right|250px|Stara struga Ljubljanice na območju med [[Bevke|Bevkami]] in [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]]jo; ohranjena struga je zavarovana]] |
[[Slika:2014-9-Stara struga Ljubljanice 1.JPG|thumb|right|250px|Stara struga Ljubljanice na območju med [[Bevke|Bevkami]] in [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]]jo; ohranjena struga je zavarovana]] |
||
Območji, ki sta na Barju zaradi naravnih kvalitet prvi užili formalno varstvo države, sta bili [[Kozlerjeva gošča]], s statusom [[naravni rezervat|gozdnega rezervata]] in [[Ribniki v |
Območji, ki sta na Barju zaradi naravnih kvalitet prvi užili formalno varstvo države, sta bili [[Kozlerjeva gošča]], s statusom [[naravni rezervat|gozdnega rezervata]] in [[Ribniki v dolini Drage]] pri [[Ig]]u, ki so zavarovani kot [[naravni spomenik]]. Z iniciativo in pomočjo lokalnih prebivalcev je bilo kasneje zavarovano tudi močvirje v Kostanjevici, imenovano [[Naravni rezervat Mali plac|Mali plac]]. |
||
Leta 2008 je bilo Ljubljansko barje s strani države in ob sodelovanju občin razglašeno za [[krajinski park]]. Znotraj krajinskega parka so kot ožja zavarovana območja zavarovani [[naravni spomenik]]i [[Ljubljanica]], [[Močilnik]], [[Retovje]], [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]], izviri Bistre - Zupanov, Galetov in Grajski izvir, [[Jezero pri Podpeči]] in [[Jurčevo šotišče]], ter [[naravni rezervat]]i [[naravni rezervat Mali plac|Mali plac]], [[Strajanov breg]], [[Goriški mah]], [[Kozlerjeva gošča]], [[Ribniki v dolini Drage]] pri Igu in [[Iški morost]]. |
Leta 2008 je bilo Ljubljansko barje s strani države in ob sodelovanju občin razglašeno za [[krajinski park]]. Znotraj krajinskega parka so kot ožja zavarovana območja zavarovani [[naravni spomenik]]i [[Ljubljanica]], [[Močilnik]], [[Retovje]], [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]], izviri Bistre - Zupanov, Galetov in Grajski izvir, [[Podpeško jezero|Jezero pri Podpeči]] in [[Jurčevo šotišče]], ter [[naravni rezervat]]i [[naravni rezervat Mali plac|Mali plac]], [[Strajanov breg]], [[Goriški mah]], [[Kozlerjeva gošča]], [[Ribniki v dolini Drage]] pri Igu in [[Iški morost]]. |
||
Celoten krajinski park pa je razdeljen na tri varstvena območja, ki se med seboj razlikujejo po ohranjenosti narave in stopnji zaščite. |
Celoten krajinski park pa je razdeljen na tri varstvena območja, ki se med seboj razlikujejo po ohranjenosti narave in stopnji zaščite. |
||
Struga reke Ljubljanice in pritoka, potoka Ljubije, sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. <ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003115&stevilka=5033|title=Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena |accessdate= |date= 24. 11. 2003 |format= |work=Uradni list RS, št. 115/2003}}</ref> |
Struga reke Ljubljanice in pritoka, potoka Ljubije, sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. <ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003115&stevilka=5033|title=Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena |accessdate= |date= 24. 11. 2003 |format= |work=Uradni list RS, št. 115/2003}}</ref> |
||
== Arheološke najdbe == |
|||
[[Slika:Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg|thumb|right|[[Kolo z Ljubljanskega barja]]]] |
|||
⚫ | |||
⚫ | * Najstarejše arheološke ostaline na Ljubljanskem barju segajo v srednji [[paleolitik]] ([[Hruševec]] blizu Vrhnike) oziroma v poledenitveno obdobje. Odkrite so bile tudi najdbe [[Halštatska doba|halštatskega]] in [[Latenska kultura|latenskega]] izvora. O lovu pričajo lesene pasti s kovinskim ogrodjem, najdene v visokem šotnem barju pri [[Črna vas|Črni vasi]] in [[Lavrica|Lavrici]]. Aprila leta 2002 so [[arheolog]]i našli ostanke več ok. 5150 let starega [[Kolo z Ljubljanskega barja|lesenega kolesa z osjo]]. To je do sedaj najstarejše najdeno kolo v Evropi in svetu. Po desetletnem postopku [[Restavriranje|restavracije]] je bilo maja 2013 prvič razstavljeno v ljubljanskem [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju]].<ref>[http://tvslo.si/predvajaj/najstarejse-kolo-na-ogled-v-ljubljani/ava2.167183358/ Najstarejše kolo na ogled v Ljubljani]</ref> |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | V starejšem odseku [[holocen]]a je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V poplavnih ravnicah okoli jezera so si postavljali manjše naselbine, ki jim pravimo [[kolišče|kolišča]]. Leta [[1875]] so pri [[Ig]]u odkrili prvo koliščarsko naselbino. Danes poznamo že okoli 40 najdišč, kjer so si v pradavnini koliščarji postavljali bivališča. |
||
⚫ | Ostanki dveh naselbin pri Igu so bili leta 2011 vpisani v register [[Unescova svetovna dediščina|Unescove kulturne dediščine]] v sklopu serijske nominacije »'''[[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]]'''«, ki združuje koliščarska bivališča in druge ostanke iz [[neolitik]]a ter [[bronasta doba|bronaste dobe]] v [[Avstrija|Avstriji]], [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]], Sloveniji in [[Švica|Švici]].<ref>{{navedi novico|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenska-kolisca-na-unescovem-seznamu-svetovne-dediscine/260779|title=Slovenska kolišča na Unescovem seznamu svetovne dediščine|date=28.6.2011|work=MMC RTV-SLO|accessdate=28.6.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/1363|title=Prehistoric Pile dwellings around the Alps|work=World Heritage Convention|publisher=UNESCO|accessdate=26.6.2011}}</ref> |
||
== Ljubljansko barje v literaturi == |
== Ljubljansko barje v literaturi == |
||
* pisatelj [[Janez Jalen]] v svoji trilogiji ''Bobri'' (1942-1943) opisuje življenje koliščarjev v času, ko je bilo na Ljubljanskem barju še jezero. |
* pisatelj [[Janez Jalen]] v svoji trilogiji ''[[Bobri (roman)|Bobri]]'' (1942-1943) opisuje življenje [[Kolišče|koliščarjev]] v času, ko je bilo na Ljubljanskem barju še jezero. |
||
* v sodobnejši literaturi za otroke zbirka knjig [[Zgodbe s konca kamene dobe]] pisatelja [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]] opisuje življenje dečka Brina iz kolišč Ljubljanskega barja, takrat še jezera. |
|||
== Galerija == |
== Galerija == |
||
Vrstica 64: | Vrstica 68: | ||
Slika:Bala na Barju 02 - marec 2010.jpg|Bale na barju |
Slika:Bala na Barju 02 - marec 2010.jpg|Bale na barju |
||
</gallery> |
</gallery> |
||
{{wide image|Ljubljana Ljubljanski Grad-Ljubljana Castle - jug south.jpg|900px|Pogled proti [[Krim, Slovenija|Krimu]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]] |
{{wide image|Ljubljana Ljubljanski Grad-Ljubljana Castle - jug south.jpg|900px|Pogled proti [[Krim, Slovenija|Krimu]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]] ‐ vzhodni del Ljubljanskega barja.}} |
||
== |
== Glej tudi == |
||
{{Opombe}} |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
{{div col|colwidth=27em}} |
|||
== Glej tudi == |
|||
* [[Naravni rezervat Mali plac]] na osamelcu Kostanjevica |
* [[Naravni rezervat Mali plac]] na osamelcu Kostanjevica |
||
* [[Kozlerjeva gošča]] |
* [[Kozlerjeva gošča]] |
||
Vrstica 80: | Vrstica 78: | ||
* [[Ribniki v dolini Drage]] |
* [[Ribniki v dolini Drage]] |
||
* [[mokrišče]] |
* [[mokrišče]] |
||
{{div col end}} |
|||
== Sklici in opombe == |
|||
{{sklici|27em}} |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
{{kategorija v Zbirki|Ljubljana Marshes|Ljubljansko barje}} |
{{kategorija v Zbirki|Ljubljana Marshes|Ljubljansko barje}} |
||
* [http://www.ljubljanskobarje.si/ Ljubljansko barje] |
* [http://www.ljubljanskobarje.si/ Ljubljansko barje] |
||
* [http://www.barje.net/ Ljubljansko barje na spletu] |
* [http://www.barje.net/ Ljubljansko barje na spletu] |
||
* [http://www.ljubljanskobarje.info/ Fotomonografija Ljubljansko barje] |
* [http://www.ljubljanskobarje.info/ Fotomonografija Ljubljansko barje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721221451/http://www.ljubljanskobarje.info/ |date=2011-07-21 }} |
||
* [http://www.kam.si/zanimivosti/ljubljansko_barje.html Ljubljansko barje, dvorišče Ljubljane] |
* [http://www.kam.si/zanimivosti/ljubljansko_barje.html Ljubljansko barje, dvorišče Ljubljane] |
||
* [http://www.dzlb.si/ Društvo za Ljubljansko barje] |
* [http://www.dzlb.si/ Društvo za Ljubljansko barje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071217040848/http://www.dzlb.si/ |date=2007-12-17 }} |
||
* [http://www.burger.si/LjubljanskoBarje/uvod.html |
* [http://www.burger.si/LjubljanskoBarje/uvod.html Virtualna ekskurzija poplave leta 2010] |
||
* [http://www.barje.si/ Vse informacije o Ljubljanskem Barju na enem mestu] |
* [http://www.barje.si/ Vse informacije o Ljubljanskem Barju na enem mestu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130501151807/http://barje.si/ |date=2013-05-01 }} |
||
{{Ljubljanska kotlina}} |
{{Ljubljanska kotlina}} |
||
{{Hidrografija Slovenije}} |
|||
{{Regionalizacija Slovenije}} |
{{Regionalizacija Slovenije}} |
||
⚫ | |||
[[Kategorija:Ljubljansko barje| ]] |
[[Kategorija:Ljubljansko barje| ]] |
||
[[Kategorija:Presihajoča jezera v Sloveniji]] |
|||
[[Kategorija:Področja Slovenije]] |
[[Kategorija:Področja Slovenije]] |
||
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Sloveniji]] |
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Sloveniji]] |
||
⚫ |
Trenutna redakcija s časom 17:27, 18. november 2024
Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja. Ob vsakoletnih poplavah, je poplavljena površina območja do 80 km².
Z geološkega stališča je to več kot 200 m globoka poznopliocenska udornina izpred dveh milijonov let, nastala na stičišču alpskega in dinarskega sveta.
Druga poimenovanja
[uredi | uredi kodo]Do druge polovice 19. stoletja je bilo v rabi za naše največje močvirje ime Ljubljansko močvirje. Potem pa ga je pisatelj Fran Levstik preimenoval v Ljubljansko barje, ker naj bi slišal Ižance govoriti, da gredo na borje, to je med borovce, s katerimi se je močvirje zaraščalo. Ljubljanskemu barju še danes pravijo Mah, po mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje. V lokalnem govoru pa se je ohranilo tudi poimenovanje marost.
Kamnine, površje in vode
[uredi | uredi kodo]Ljubljansko barje leži v Ljubljanski kotlini, ki je nastala s tektonskim pogrezanjem od prehoda pliocena v pleistocen. V kotlini so se akumulirale velike količine sedimentov, ki ponekod presegajo debelino 100 m. Kamninsko podlago v južnem delu Barja gradijo triasni dolomiti, ki kot barjanski osamelci molijo iz sedimentov. Na triasne dolomite osamelcev so narinjene tudi karbonske kamnine. Na južnem robu Barja izvira iz več kraških izvirov reka Ljubljanica, ki ne prinaša velikih količin naplavin, zato pa so nekraški pritoki, predvsem Iška na jugovzhodu in Gradaščica na severu, nasuli obširne vršaje, tako da je površje Barja najnižje v sredini in se polagoma dviguje proti robovom. Ljubljanica je v barjanske naplavine vrezala več metrov globoko strugo, vendar ima na svojem 20 km dolgem toku izredno malo padca (dno struge pri Verdu 285.31 m, pod Tromostovjem v Ljubljani 284m), kar povzroča stalne poplave. Sedanje Barje je po koncu zadnje ledene dobe prekrivala obsežno, plitvo jezero, ki se je zamočvirilo. Rimljani so izkopali umetno strugo Ljubljanice, kar dokazuje sedanji tok reke. Do 19. stoletja, ko so se začela na Barju obsežna melioracijska dela, je močno narasla plast šote, ki pa so jo v zadnjih desetletjih porezali za kurjavo in potrebe vrtičkarstva. Ostanki visokega barja so le še v okolici Bevk (Goričica in Kostanjevica).
Poplave
[uredi | uredi kodo]Spomladanske in jesenske poplave, pri katerih je pod vodo lahko tudi do polovice površine Barja, so vsakoleten pojav in zato ena največjih značilnosti tega dela Slovenije. V preteklosti so se ljudje vodnim ujmam prilagodili tako, da so osnovali svoja bivališča na višinsko izpostavljenih točkah. Dandanes pa vse več človekovih prebivališč nastaja tudi v osrčju barja (Črna vas, Lipe, naselje ob Ižanki). Cena za navidezno človeško neuklonljivost pred naravo so pogoste poplave v pritličnih prostorih .
Živalstvo
[uredi | uredi kodo]Kosec je vrsta travniške ptice in je edina v svetovnem merilu ogrožena vrsta, ki gnezdi na Ljubljanskem barju. Še pred desetimi leti je na barju gnezdila še ena globalno ogrožena vrsta ptice, južna postovka, ki pa je danes tam ni več.
Čeprav Ljubljansko barje obsega le odstotek celotne površine Slovenije ima zaradi izjemnosti habitatov na njem svoj dom tudi do 20 odstotkov populacije nekaterih vrst travniških ptic. Med njimi predvsem veliki škurh, katerega deset parov na Barju predstavlja edino stalno slovensko gnezditveno populacijo, s pomembnim deležem pa so zastopane tudi druge vrste: prepelica, priba, poljski škrjanec, repaljščica, močvirska trstnica, postovka. Na Ljubljanskem barju najdemo še nekatere ogrožene vrste gozdnih ptic in močvirskih ptic, vsega skupaj kar 107 vrst rednih in občasnih gnezdilcev, obenem pa je to območje, pomembno za prezimovanje in selitvene prelete številnih drugih vrst ptic.
Na Ljubljanskem barju najdemo ogroženo vlagoljubno populacijo barjanskega okarčka. Slednja ne živi nikjer drugje. Ponovno jo naseljujejo v Iškem morostu.[1][2]
Na širšem območju Ljubljanskega barja živi okoli 45 vrst sesalcev, med najbolj ogroženimi pa je vidra, ki jo je mogoče občasno zaslediti ob Ljubljanici in Iščici. Pomemben člen barjanskega ekosistema so številne voluharice, ki živijo izključno na travnikih. Zelo redka je postala močvirskemu svetu prilagojena želva močvirska sklednica. Dvoživk (zelena rega, urh, rjava in zelena žabe) in nevretenčarjev je na barju še v izobilju, kar je tudi eden izmed razlogov za pestrost in številčnost ptic.
Rastlinstvo
[uredi | uredi kodo]Med rastlinskimi vrstami na barju prevladujejo vrste travniških rastlin, ki jih živopisano dopolnjujejo vijolične močvirske logarice, rožnate kukavičje lučce, rumene zlatice in kalužnice ter bele travniške penuše. Na ostankih visokega barja je mogoče najti tudi ogrožene vrste šotnega maha, okroglolisto rosiko, rožmarinko in jesenske vrese.
Na zaraščenem delu barja prevladujejo jelša, hrast, rdeči bor in breza. Za barje so značilni neskončno dolge, do dva metra široki pasovi lesene vegetacije (črna jelša), ki podobno kot odtočni kanali fizično razmejujejo parcele različnih lastnikov in so razpredene po celem Ljubljanskem barju.
Status in varstvo območja
[uredi | uredi kodo]Območji, ki sta na Barju zaradi naravnih kvalitet prvi užili formalno varstvo države, sta bili Kozlerjeva gošča, s statusom gozdnega rezervata in Ribniki v dolini Drage pri Igu, ki so zavarovani kot naravni spomenik. Z iniciativo in pomočjo lokalnih prebivalcev je bilo kasneje zavarovano tudi močvirje v Kostanjevici, imenovano Mali plac.
Leta 2008 je bilo Ljubljansko barje s strani države in ob sodelovanju občin razglašeno za krajinski park. Znotraj krajinskega parka so kot ožja zavarovana območja zavarovani naravni spomeniki Ljubljanica, Močilnik, Retovje, Ljubija, izviri Bistre - Zupanov, Galetov in Grajski izvir, Jezero pri Podpeči in Jurčevo šotišče, ter naravni rezervati Mali plac, Strajanov breg, Goriški mah, Kozlerjeva gošča, Ribniki v dolini Drage pri Igu in Iški morost.
Celoten krajinski park pa je razdeljen na tri varstvena območja, ki se med seboj razlikujejo po ohranjenosti narave in stopnji zaščite.
Struga reke Ljubljanice in pritoka, potoka Ljubije, sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. [3]
Arheološke najdbe
[uredi | uredi kodo]Na Ljubljanskem barju najdemo ostanke kultur, ki so ta prostor naseljevala skozi tisočletja.
- Najstarejše arheološke ostaline na Ljubljanskem barju segajo v srednji paleolitik (Hruševec blizu Vrhnike) oziroma v poledenitveno obdobje. Odkrite so bile tudi najdbe halštatskega in latenskega izvora. O lovu pričajo lesene pasti s kovinskim ogrodjem, najdene v visokem šotnem barju pri Črni vasi in Lavrici. Aprila leta 2002 so arheologi našli ostanke več ok. 5150 let starega lesenega kolesa z osjo. To je do sedaj najstarejše najdeno kolo v Evropi in svetu. Po desetletnem postopku restavracije je bilo maja 2013 prvič razstavljeno v ljubljanskem Mestnem muzeju.[4]
- Iz rimskih časov, ko je bilo tu cvetoče pristanišče Nauportus, današnja Vrhnika, je zanimiva glinena posoda in številni kosi orožja.
- Slovansko obdobje označuje značilno glineno posodje, prepoznavno po okrasni valovnici in lončarskem znaku na dnu vrča. Največ orožja, dokaz nemirnih časov je iz 8. in 9. stoletja, časa frankovskih pohodov proti Avarom in madžarskim vdorom čez te kraje.
- Ljubljanica je bila vedno prikladna plovna pot. To najbolj nazorno potrjuje znamenita najdba rimske tovorne ladje, ki so jo izkopali leta 1890 na Kozlarjevem posestvu pri Črni vasi. Ladja je imela plosko dno, primerno za plovbo po plitvih vodah.
Koliščarji
[uredi | uredi kodo]V starejšem odseku holocena je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V poplavnih ravnicah okoli jezera so si postavljali manjše naselbine, ki jim pravimo kolišča. Leta 1875 so pri Igu odkrili prvo koliščarsko naselbino. Danes poznamo že okoli 40 najdišč, kjer so si v pradavnini koliščarji postavljali bivališča.
Ostanki dveh naselbin pri Igu so bili leta 2011 vpisani v register Unescove kulturne dediščine v sklopu serijske nominacije »Prazgodovinska kolišča okoli Alp«, ki združuje koliščarska bivališča in druge ostanke iz neolitika ter bronaste dobe v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji in Švici.[5][6]
Ljubljansko barje v literaturi
[uredi | uredi kodo]- pisatelj Janez Jalen v svoji trilogiji Bobri (1942-1943) opisuje življenje koliščarjev v času, ko je bilo na Ljubljanskem barju še jezero.
- v sodobnejši literaturi za otroke zbirka knjig Zgodbe s konca kamene dobe pisatelja Sebastijana Preglja opisuje življenje dečka Brina iz kolišč Ljubljanskega barja, takrat še jezera.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Pogled na Ljubljansko barje proti severu, Ljubljana in Kamniške Alpe
-
Kozlerjeva gošča je največji (20 ha) velik gozdnati ostanek visokega barja.
-
Pospravljanje balona ob Ižanski cesti
-
Močvirnato rastje, stoječa voda in domače živali (osel) na paši
-
Bale na barju
-
Bale na barju
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Naravni rezervat Mali plac na osamelcu Kostanjevica
- Kozlerjeva gošča
- Rakova jelša
- Ribniki v dolini Drage
- mokrišče
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Ogroženi metulji: Ponovna naselitev Barjanskega okarčka«. MMC RTV-SLO. 23. september 2021. Pridobljeno 5. novembra 2023.
- ↑ »Barjanski okarček po desetletju spet v Iškem morostu«. Delo. 4. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2021.
- ↑ »Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena«. Uradni list RS, št. 115/2003. 24. november 2003.
- ↑ Najstarejše kolo na ogled v Ljubljani
- ↑ »Slovenska kolišča na Unescovem seznamu svetovne dediščine«. MMC RTV-SLO. 28. junij 2011. Pridobljeno 28. junija 2011.
- ↑ »Prehistoric Pile dwellings around the Alps«. World Heritage Convention. UNESCO. Pridobljeno 26. junija 2011.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Inventar najpomembnejše naravne dediščine (Ljubljansko barje), 1991
- Trilar, Tomi: Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja (zvočni CD)
- Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje, Uradni list RS, št. 112/2008
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Ljubljansko barje
- Ljubljansko barje na spletu
- Fotomonografija Ljubljansko barje Arhivirano 2011-07-21 na Wayback Machine.
- Ljubljansko barje, dvorišče Ljubljane
- Društvo za Ljubljansko barje Arhivirano 2007-12-17 na Wayback Machine.
- Virtualna ekskurzija poplave leta 2010
- Vse informacije o Ljubljanskem Barju na enem mestu Arhivirano 2013-05-01 na Wayback Machine.