Pojdi na vsebino

Fran Ilešič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Engelbert (pogovor | prispevki)
68.018 urejanj
m →Glej tudi: {{sklici}}
 
(4 vmesne redakcije 3 uporabnikov niso prikazane)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Fran Ilešič''', tudi '''~ Ilešić''', [[slovenci|slovenski]] [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]], [[univerzitetni profesor]], * [[30. julij]] [[1871]], [[Brezje, Sveti Jurij ob Ščavnici|Brezje]] pri [[Sveti Jurij ob Ščavnici|Svetem Juriju ob Ščavnici]], † [[1. julij]] [[1941|1942]], [[Ljubljana]].
'''Fran Ilešič''', tudi '''~ Ilešić''', [[slovenci|slovenski]] [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]], [[univerzitetni profesor]], * [[30. julij]] [[1871]], [[Brezje, Sveti Jurij ob Ščavnici|Brezje]] pri [[Sveti Jurij ob Ščavnici|Svetem Juriju ob Ščavnici]], † [[1. julij]] [[1941|1942]], [[Ljubljana]]. Njegov sin je bil geograf [[Svetozar Ilešič]].


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Rodil se je očetu Juriju in materi Luciji (rojena Terstenjak).

Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v [[Maribor]]u in nato študiral na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]]. Od leta 1896 do 1898 je služboval kot [[suplent]] na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1897 je [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Dramatika in slovensko slovstvo''. Od leta 1898 do 1910 je bil glavni učitelj in profesor na [[žensko učiteljišče v Ljubljani|ženskem učiteljišču v Ljubljani]], od 1910 do [[1919]] pa učitelj na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1914 je habilitiral na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu]] za [[docent]]a [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[književnost]]i, leta 1919 pa postal [[redni profesor]] (do 1941).
Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v [[Maribor]]u in nato študiral na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]]. Od leta 1896 do 1898 je služboval kot [[suplent]] na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1897 je [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Dramatika in slovensko slovstvo''. Od leta 1898 do 1910 je bil glavni učitelj in profesor na [[žensko učiteljišče v Ljubljani|ženskem učiteljišču v Ljubljani]], od 1910 do [[1919]] pa učitelj na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1914 je habilitiral na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu]] za [[docent]]a [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[književnost]]i, leta 1919 pa postal [[redni profesor]] (do 1941, ko se je po okupaciji umaknil v Ljubljano).


V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' je objavljal članke feljtonističnega značaja z narodopisnimi, jezikovnimi in drugimi vsebinami (''Iz Prlekije v Rim, Vse pleše, Božji jezik, Matematični problem v slovnici''). Po ustanovitvi zgodovinskega društva v Mariboru je začel v njegovem glasilu ''[[Časopis za zgodovino in narodopisje]]'' objavljati razprave in gradivo za starejšo lokalno literarno, kulturno in politično zgodovino. Pisal je o [[vzhodnoštajersko narečje|vzhodnoštajerskih narečjih]] in vplivih [[hrvaščina|hrvaščine]] v starejših vzhodnoštajerskih tekstih. Veliko pozornosti je posvečal [[ilirsko gibanje|ilirskemu gibanju]], katerega pristaš je bil tudi sam, [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] in [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]].
V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' je objavljal članke feljtonističnega značaja z narodopisnimi, jezikovnimi in drugimi vsebinami (''Iz Prlekije v Rim, Vse pleše, Božji jezik, Matematični problem v slovnici''). Po ustanovitvi zgodovinskega društva v Mariboru je začel v njegovem glasilu ''[[Časopis za zgodovino in narodopisje]]'' objavljati razprave in gradivo za starejšo lokalno literarno, kulturno in politično zgodovino. Pisal je o [[vzhodnoštajersko narečje|vzhodnoštajerskih narečjih]] in vplivih [[hrvaščina|hrvaščine]] v starejših vzhodnoštajerskih tekstih. Veliko pozornosti je posvečal [[ilirsko gibanje|ilirskemu gibanju]], katerega pristaš je bil tudi sam, [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] in [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]].
Vrstica 44: Vrstica 44:
* ''Trubarjev zbornik''. Ljubljana: Matica slovenska, 1908.{{COBISS|ID=8149561}}
* ''Trubarjev zbornik''. Ljubljana: Matica slovenska, 1908.{{COBISS|ID=8149561}}
* ''Noviji slovenski pisci''. Zagreb: Matica hrvatska, 1919.{{COBISS|ID=19531783}}
* ''Noviji slovenski pisci''. Zagreb: Matica hrvatska, 1919.{{COBISS|ID=19531783}}

== Sklici ==
{{sklici}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 49: Vrstica 52:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
* {{SBL|id=0857|avtor=Šlebinger Janko|ime=Ilešič Fran}}
* {{SloBio|id=243208 |avtor=Šlebinger Janko |ime=Ilešič Fran |vir=SBL}}


{{-}}
{{-}}

Trenutna redakcija s časom 16:46, 17. november 2024

Fran Ilešič
Portret
Rojstvo30. julij 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
Brezje
Smrt1. julij 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] (69 let)
Ljubljana
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicliterarni zgodovinar, jezikoslovec

Fran Ilešič, tudi ~ Ilešić, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, * 30. julij 1871, Brezje pri Svetem Juriju ob Ščavnici, † 1. julij 1942, Ljubljana. Njegov sin je bil geograf Svetozar Ilešič.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je očetu Juriju in materi Luciji (rojena Terstenjak). Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Mariboru in nato študiral na Univerzi v Gradcu. Od leta 1896 do 1898 je služboval kot suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1897 je doktoriral z disertacijo Dramatika in slovensko slovstvo. Od leta 1898 do 1910 je bil glavni učitelj in profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani, od 1910 do 1919 pa učitelj na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1914 je habilitiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu za docenta slovenskega jezika in književnosti, leta 1919 pa postal redni profesor (do 1941, ko se je po okupaciji umaknil v Ljubljano).

V Ljubljanskem zvonu je objavljal članke feljtonističnega značaja z narodopisnimi, jezikovnimi in drugimi vsebinami (Iz Prlekije v Rim, Vse pleše, Božji jezik, Matematični problem v slovnici). Po ustanovitvi zgodovinskega društva v Mariboru je začel v njegovem glasilu Časopis za zgodovino in narodopisje objavljati razprave in gradivo za starejšo lokalno literarno, kulturno in politično zgodovino. Pisal je o vzhodnoštajerskih narečjih in vplivih hrvaščine v starejših vzhodnoštajerskih tekstih. Veliko pozornosti je posvečal ilirskemu gibanju, katerega pristaš je bil tudi sam, Stanku Vrazu in Ljudevitu Gaju.

Napisal je članke o Trubarju in njegovi dobi, o Pohlinovi Bibliotheca Carnioliae, o Vodniku, I. A. Zupančiču, Korytku, Prešernu (Nova pisarija, Prešeren in slovanstvo, Prešeren in narodna pesem, Prešeren in mrtvaški list Smoleta), Slomšku, Kremplju, Trdini kot učitelju hrvaške književnosti, o Jurčiču, biografijo eksjezuita Ivana Miheliča... Zasledoval je tuje literarne vplive in stike v slovenščini. Ilešičevi nemški jezikoslovni spisi obravnavajo razne fonetične in oblikoslovne posebnosti njegovega domačega narečja.

V boju proti Levčevemu pravopisu je objavil: Seveda »bralec« in še marsikaj, Levčevega pravopisa nauk o razzlogovanju, Ali je Levčev Pravopis že obvezen? ... Sestavil je slovniški uvod za Slovensko-hrvaški slovar, ki ga je izdala Matica slovenska za svoje hrvaške člane, napisal Vežbenico hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole. Narodopisne članke je objavljal v Zborniku za narodni život i običaje južnih Slovanov in v ČZN. Za časa službovanja na učiteljišču je mnogo pisal o pedagoških vprašanjih in o zgodovini slovenskega šolstva.

Bil je soustanovitelj (1906) in sedem let tajnik Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani in urednik nekaterih publikacij Slovenske šolske matice. Kot predsednik Slovenske matice (1907–1914) se je trudil za čim tesnejšo zvezo s Hrvaško matico s tem, da izdajata obe Matici za člane skupno ali vsaka zase tudi hrvaške oz. slovenske knjige; V ta namen je zasnoval in urejal Hrvaško knjižnico, za HM je sestavil Ocrt najnovije slovenske književnosti.

Isto smer je uveljavljal kot urednik Slovana (od 8 št. 1910–1913). S književnimi poročili je sodeloval pri Popotniku, Ljubljanskem zvonu (tudi s psevdonimi) in Slovanu. Znanstveno in javno delovanje mu je v pretežni meri služilo za propagando novega ilirizma, katerega glavni zagovornik je bil oz. jugoslovanske ideje. Od leta 1911 je bil dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (JAZU).

Izbrana bibliografija

[uredi | uredi kodo]
Noviji slovenski pisci' (1919)
  • Seveda »bralec« in še marsikaj. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1899.(COBISS)
  • Prešeren in slovanstvo. Ljubljana: Schwentner, 1900.(COBISS)
  • O pouku slovenskega jezika. Ljubljana: Slovenska šolska matica, 1902.(COBISS)
  • O izviru »Babjega Klanca«. Zagreb: Dionička tiskarna, 1904.(COBISS)
  • Hrvatski utjecaji u starim istočnoštajerskim tekstovima. Zarab: Tisak Dioničke tiskare, 1905.(COBISS)
  • Iz borbe med ilirsko in madžaronsko stranko 1. 1848/49. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.(COBISS)
  • Iz prvih časov romantike. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.(COBISS)
  • Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1906.(COBISS)
  • O slovenskem srednjem školstvu i o učenju slovenskega jezika. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.(COBISS)
  • Stanko Vraz u školama. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.(COBISS)
  • Kultura in politika. Zagreb: Hrvatska zadnička tiskarna, 1908.(COBISS)
  • Ljudevit Gaj. Ljubljana: s. n., 1909.(COBISS)
  • O Vrazovi lipi. Ljubljana: samozaložba, 1910.(COBISS)
  • Stanko Vraz. Ljubljana: s. n., 1910.(COBISS)
  • Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih. Ljubljana: s. n., 1911.(COBISS)
  • Rajska ptica. Zagreb: Tisak Dioničke Tiskarne, 1915.(COBISS)
  • Bilješke o našim preporoditeljima. Zagreb: Tisak Dioničke tiskare, 1915.(COBISS)
  • Noviji slovenski pisci. Zagreb: s. n., 1919.(COBISS)
  • Vežbenica hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole. Ljubljana: »tiskovna Zadruga«, 1921.(COBISS)
  • Zagrebački primerak Bohorićeve slovenske (slovenačke) gramatike 1584. Beograd: s. n., 1923.(COBISS)
  • Iz istorije naših reči. Beograd: s. n., 1933.(COBISS)

Uredniško delo

[uredi | uredi kodo]
  • Cvieće slovenskoga pjesničtva. Zagreb: Matica hrvatska, 1906.(COBISS)
  • Trubarjev zbornik. Ljubljana: Matica slovenska, 1908.(COBISS)
  • Noviji slovenski pisci. Zagreb: Matica hrvatska, 1919.(COBISS)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Šlebinger J. Ilešič, Fran (1871–1941) - Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Šlebinger Janko. »Ilešič Fran«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fran_Ilešič&oldid=6338207«