Fran Ilešič: Razlika med redakcijama

Fran Ilešič
Fran Ilešič
Rojstvo	30. julij 1871; Brezje
Smrt	1. julij 1941 (69 let); Ljubljana
Državljanstvo	Avstro-Ogrska; Kraljevina Jugoslavija
Poklic	literarni zgodovinar, jezikoslovec

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 16:46, 17. november 2024

Fran Ilešič, tudi ~ Ilešić, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, * 30. julij 1871, Brezje pri Svetem Juriju ob Ščavnici, † 1. julij 1942, Ljubljana. Njegov sin je bil geograf Svetozar Ilešič.

Življenje in delo

Rodil se je očetu Juriju in materi Luciji (rojena Terstenjak). Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Mariboru in nato študiral na Univerzi v Gradcu. Od leta 1896 do 1898 je služboval kot suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1897 je doktoriral z disertacijo Dramatika in slovensko slovstvo. Od leta 1898 do 1910 je bil glavni učitelj in profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani, od 1910 do 1919 pa učitelj na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1914 je habilitiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu za docenta slovenskega jezika in književnosti, leta 1919 pa postal redni profesor (do 1941, ko se je po okupaciji umaknil v Ljubljano).

V Ljubljanskem zvonu je objavljal članke feljtonističnega značaja z narodopisnimi, jezikovnimi in drugimi vsebinami (Iz Prlekije v Rim, Vse pleše, Božji jezik, Matematični problem v slovnici). Po ustanovitvi zgodovinskega društva v Mariboru je začel v njegovem glasilu Časopis za zgodovino in narodopisje objavljati razprave in gradivo za starejšo lokalno literarno, kulturno in politično zgodovino. Pisal je o vzhodnoštajerskih narečjih in vplivih hrvaščine v starejših vzhodnoštajerskih tekstih. Veliko pozornosti je posvečal ilirskemu gibanju, katerega pristaš je bil tudi sam, Stanku Vrazu in Ljudevitu Gaju.

Napisal je članke o Trubarju in njegovi dobi, o Pohlinovi Bibliotheca Carnioliae, o Vodniku, I. A. Zupančiču, Korytku, Prešernu (Nova pisarija, Prešeren in slovanstvo, Prešeren in narodna pesem, Prešeren in mrtvaški list Smoleta), Slomšku, Kremplju, Trdini kot učitelju hrvaške književnosti, o Jurčiču, biografijo eksjezuita Ivana Miheliča... Zasledoval je tuje literarne vplive in stike v slovenščini. Ilešičevi nemški jezikoslovni spisi obravnavajo razne fonetične in oblikoslovne posebnosti njegovega domačega narečja.

V boju proti Levčevemu pravopisu je objavil: Seveda »bralec« in še marsikaj, Levčevega pravopisa nauk o razzlogovanju, Ali je Levčev Pravopis že obvezen? ... Sestavil je slovniški uvod za Slovensko-hrvaški slovar, ki ga je izdala Matica slovenska za svoje hrvaške člane, napisal Vežbenico hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole. Narodopisne članke je objavljal v Zborniku za narodni život i običaje južnih Slovanov in v ČZN. Za časa službovanja na učiteljišču je mnogo pisal o pedagoških vprašanjih in o zgodovini slovenskega šolstva.

Bil je soustanovitelj (1906) in sedem let tajnik Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani in urednik nekaterih publikacij Slovenske šolske matice. Kot predsednik Slovenske matice (1907–1914) se je trudil za čim tesnejšo zvezo s Hrvaško matico s tem, da izdajata obe Matici za člane skupno ali vsaka zase tudi hrvaške oz. slovenske knjige; V ta namen je zasnoval in urejal Hrvaško knjižnico, za HM je sestavil Ocrt najnovije slovenske književnosti.

Isto smer je uveljavljal kot urednik Slovana (od 8 št. 1910–1913). S književnimi poročili je sodeloval pri Popotniku, Ljubljanskem zvonu (tudi s psevdonimi) in Slovanu. Znanstveno in javno delovanje mu je v pretežni meri služilo za propagando novega ilirizma, katerega glavni zagovornik je bil oz. jugoslovanske ideje. Od leta 1911 je bil dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (JAZU).

Izbrana bibliografija

Seveda »bralec« in še marsikaj. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1899.(COBISS)
Prešeren in slovanstvo. Ljubljana: Schwentner, 1900.(COBISS)
O pouku slovenskega jezika. Ljubljana: Slovenska šolska matica, 1902.(COBISS)
O izviru »Babjega Klanca«. Zagreb: Dionička tiskarna, 1904.(COBISS)
Hrvatski utjecaji u starim istočnoštajerskim tekstovima. Zarab: Tisak Dioničke tiskare, 1905.(COBISS)
Iz borbe med ilirsko in madžaronsko stranko 1. 1848/49. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.(COBISS)
Iz prvih časov romantike. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.(COBISS)
Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1906.(COBISS)
O slovenskem srednjem školstvu i o učenju slovenskega jezika. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.(COBISS)
Stanko Vraz u školama. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.(COBISS)
Kultura in politika. Zagreb: Hrvatska zadnička tiskarna, 1908.(COBISS)
Ljudevit Gaj. Ljubljana: s. n., 1909.(COBISS)
O Vrazovi lipi. Ljubljana: samozaložba, 1910.(COBISS)
Stanko Vraz. Ljubljana: s. n., 1910.(COBISS)
Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih. Ljubljana: s. n., 1911.(COBISS)
Rajska ptica. Zagreb: Tisak Dioničke Tiskarne, 1915.(COBISS)
Bilješke o našim preporoditeljima. Zagreb: Tisak Dioničke tiskare, 1915.(COBISS)
Noviji slovenski pisci. Zagreb: s. n., 1919.(COBISS)
Vežbenica hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole. Ljubljana: »tiskovna Zadruga«, 1921.(COBISS)
Zagrebački primerak Bohorićeve slovenske (slovenačke) gramatike 1584. Beograd: s. n., 1923.(COBISS)
Iz istorije naših reči. Beograd: s. n., 1933.(COBISS)

Uredniško delo

Cvieće slovenskoga pjesničtva. Zagreb: Matica hrvatska, 1906.(COBISS)
Trubarjev zbornik. Ljubljana: Matica slovenska, 1908.(COBISS)
Noviji slovenski pisci. Zagreb: Matica hrvatska, 1919.(COBISS)

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Šlebinger J. Ilešič, Fran (1871–1941) - Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
d:Track:Q15975890 d:Track:Q15813747 d:Track:Q15977604

Glej tudi

seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Zunanje povezave

Šlebinger Janko. »Ilešič Fran«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344_citetype_Q186165&quot;_data-entity-id=&quot;Q15975890&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:Janko_Šlebinger|Šlebinger&amp;nbsp;J.]]&lt;/i&gt;_Ilešič,_Fran_(1871–1941)_-_Slovenska_biografija&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:Znanstvenoraziskovalni_center_Slovenske_akademije_znanosti_in_umetnosti|Znanstvenoraziskovalni_center_Slovenske_akademije_znanosti_in_umetnosti]]._—_ISSN_[https://www.worldcat.org/issn/2350-5370_2350-5370]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q15975890]][[d:Track:Q15813747]][[d:Track:Q15977604]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 Šlebinger J. Ilešič, Fran (1871–1941) - Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
d:Track:Q15975890 d:Track:Q15813747 d:Track:Q15977604

[1]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+{{Infopolje Oseba}}
-{{Glej tudi|Fran Ilešić}}
+'''Fran Ilešič''', tudi '''~ Ilešić''', [[slovenci|slovenski]] [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]], [[univerzitetni profesor]], * [[30. julij]] [[1871]], [[Brezje, Sveti Jurij ob Ščavnici|Brezje]] pri [[Sveti Jurij ob Ščavnici|Svetem Juriju ob Ščavnici]], † [[1. julij]] [[1941|1942]], [[Ljubljana]]. Njegov sin je bil geograf [[Svetozar Ilešič]].
-{{bioslika|islike=Fran Ilešič.jpg |opis=Fran Ilešič |napis=''Fran Ilešič ''}}
-'''Fran Ilešič''', [[slovenski literarni zgodovinar]], [[univerzitetni profesor]], * [[30. julij]] [[1871]], [[Sveti Jurij ob Ščavnici]], † [[1. julij]] [[1942]], [[Ljubljana]].
-==Življenje in delo==
+== Življenje in delo ==
+Rodil se je očetu Juriju in materi Luciji (rojena Terstenjak).
+Po končani osnovni šoli je obiskoval  gimnazijo v [[Maribor]]u in nato študiral  na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]]. Od leta 1896 do 1898 je služboval kot [[suplent]] na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1897 je [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Dramatika in slovensko slovstvo''. Od leta 1898 do 1910 je bil glavni učitelj in profesor na [[žensko učiteljišče v Ljubljani|ženskem učiteljišču v Ljubljani]], od 1910 do [[1919]] pa učitelj na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1914 je habilitiral na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu]] za [[docent]]a [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[književnost]]i, leta 1919 pa postal [[redni profesor]] (do 1941, ko se je po okupaciji umaknil v Ljubljano).
+V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' je objavljal članke feljtonističnega značaja z narodopisnimi, jezikovnimi in drugimi vsebinami (''Iz Prlekije v Rim, Vse pleše, Božji jezik, Matematični problem v slovnici''). Po ustanovitvi zgodovinskega društva v Mariboru je začel v njegovem glasilu ''[[Časopis za zgodovino in narodopisje]]'' objavljati razprave in gradivo za starejšo lokalno literarno, kulturno in politično zgodovino. Pisal je o [[vzhodnoštajersko narečje|vzhodnoštajerskih narečjih]] in vplivih [[hrvaščina|hrvaščine]] v starejših vzhodnoštajerskih tekstih. Veliko pozornosti je posvečal [[ilirsko gibanje|ilirskemu gibanju]], katerega pristaš je bil tudi sam, [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] in [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]].
-Po končani osnovni šoli je obiskoval  gimnazijo v [[Maribor|Mariboru]] in nato študiral  na univerzi v [[Gradec|Gradcu]]. Od leta [[1896]] do [[1898]] je služboval kot suplent na I državni gimnaziji v Ljubljani. Leta [[1897]] je doktoriral z dizertacijo ''[[Dramatika in slovensko slovstvo]]''. Od leta [[1898]] do [[1910]] je bil glavni učitelj in profesor na [[žensko učiteljišče v Ljubljani|ženskem učiteljišču v Ljubljani]], od 1910 do [[1919]] pa učitelj na II državni gimnaziji v Ljubljani.
-Leta [[1914]] je habilitiral na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu]] za [[docent]]a [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in književnosti, leta [[1919]] pa prav tam postal [[redni profesor]].
+Napisal je članke o [[Primož Trubar|Trubarju]] in njegovi dobi, o [[Marko Pohlin|Pohlinovi]] ''[[Bibliotheca Carnioliae]]'', o [[Valentin Vodnik|Vodniku]], [[I. A. Zupančič]]u, [[Emil Korytko|Korytku]], [[France Prešeren|Prešernu]] (''Nova pisarija, Prešeren in slovanstvo, Prešeren in narodna pesem, Prešeren in mrtvaški list Smoleta''), [[Anton Martin Slomšek|Slomšku]], [[Anton Kremplj|Kremplju]], [[Janez Trdina|Trdini]] kot učitelju [[hrvaška književnost|hrvaške književnosti]], o [[Josip Jurčič|Jurčiču]], biografijo eksjezuita [[Ivan Mihelič|Ivana Miheliča]]... Zasledoval je tuje literarne vplive in stike v [[slovenščina|slovenščini]]. Ilešičevi nemški jezikoslovni spisi obravnavajo razne fonetične in oblikoslovne posebnosti njegovega domačega narečja.
-V ''[[Ljubljanski zvon (časopis)|Ljubljanskem zvonu]]'' je objavljal članke feljtonističnega značaja z narodopisnimi, jezikovnimi in drugimi vsebinami (''Iz Prlekije v Rim, Vse pleše, Božji jezik, Matematični problem v slovnici''). Po ustanovitvi [[zgodovinsko društvo|zgodovinskega društva]] v Mariboru je začel v njegovem glasilu ''[[Časopis za zgodovino in narodopisje]]'' objavljati razprave in gradivo za starejšo lokalno literarno, kulturno in politično zgodovino. Pisal je tudi o [[vzhodnoštajersko narečje|vzhodnoštajerskih narečjih]] in vplivih [[hrvaščina|hrvaščine]] v starejših vzhodnoštajerskih tekstih. Veliko pozornosti je posvečal [[ilirsko gibanje|ilirskemu gibanju]], katerega pristaš je bil tudi sam, [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] in [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] (''O izvoru Vrazovega »Babjega klanca«, Vraz u školama, Vraz slovenski pooblaščenec za srbsko narodno skupščino 1848, Ob Vrazovi lipi, Vrazova Julija, Vraz i gradački bogoslovi, Ob Vrazovi stoletnici, Iz Vrazove literarne zapuščine v zagrebški univerzitetni biblioteki, Gaj in njegova doba'').
+V boju proti [[Fran Levec|Levčevemu]] pravopisu je objavil: ''Seveda »bralec« in še marsikaj, Levčevega pravopisa nauk o razzlogovanju, Ali je Levčev Pravopis že obvezen?'' ... Sestavil je slovniški uvod za ''Slovensko-hrvaški slovar'', ki ga je izdala [[Slovenska matica|Matica slovenska]] za svoje hrvaške člane, napisal ''Vežbenico hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole''. Narodopisne članke je objavljal v ''[[Zbornik za narodni život i običaje južnih Slovanov|Zborniku za narodni život i običaje južnih Slovanov]]'' in v ČZN. Za časa službovanja na učiteljišču je mnogo pisal o pedagoških vprašanjih in o zgodovini [[slovensko šolstvo|slovenskega šolstva]].
-Kot slovenski [[literarni zgodovinar]] je napisal članke o [[Trubar|Trubarju]] in njegovi dobi, o [[Marko Pohlin|Pohlinovi]] ''[[»Bibliotheca Carnioliae«]]'', o [[Vodnik|Vodniku]], [[I. A. Zupančič|I. A. Zupančiču]], [[Korytko|Korytku]], [[Prešeren|Prešernu]] (''Nova pisarija, Prešeren in slovanstvo, Prešeren in narodna pesem, Prešeren in mrtvaški list Smoleta''), [[Slomšek|Slomšku]], [[Kremplj|Kremplju]], [[Trdina|Trdini]] kot učitelju [[hrvaška književnost|hrvaške književnosti]], o [[Jurčič|Jurčiču]], biografijo eksjezuita [[Ivan Mihelič|Ivana Miheliča]] … Zasledoval je tudi tuje literarne vplive in stike v [[slovenščina|slovenščini]].
-Ilešičevi nemški jezikoslovni spisi obravnavajo razne fonetične in oblikoslovne posebnosti njegovega domačega narečja.
+Bil je soustanovitelj (1906) in sedem let tajnik [[Društvo slovenskih profesorjev|Društva slovenskih profesorjev]] v Ljubljani in urednik nekaterih publikacij [[Slovenska šolska matica|Slovenske šolske matice]]. Kot predsednik Slovenske matice (1907–1914) se je trudil za čim tesnejšo zvezo s [[Matica hrvatska|Hrvaško matico]] s tem, da izdajata obe [[Matica|Matici]] za člane skupno ali vsaka zase tudi hrvaške oz. slovenske knjige; V ta namen je zasnoval in urejal [[Hrvaška knjižnica|Hrvaško knjižnico]], za HM  je sestavil ''Ocrt najnovije slovenske književnosti''.
-V boju proti [[Levec|Levčevemu]] pravopisu je objavil: ''Seveda »bralec« in še marsikaj, Levčevega pravopisa nauk o razzlogovanju, Ali je Levčev Pravopis že obvezen?'' …
-Sestavil je slovniški uvod za ''[[Slovensko-hrvaški slovar]]'', ki ga  je izdala [[Slovenska matica|Matica slovenska]] za svoje hrvaške člane, napisal ''Vežbenico hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole''.
-Narodopisne članke je objavljal v ''[[Zbornik za narodni život i običaje južnih Slovanov|Zborniku za narodni život i običaje južnih Slovanov]]'' in v ČZN.
-Za časa službovanja na učiteljišču je mnogo pisal o pedagoških vprašanjih in o zgodovini [[slovensko šolstvo|slovenskega šolstva]].
+Isto smer je uveljavljal kot urednik ''[[Slovan (časopis)|Slovana]]'' (od 8 št. 1910–1913). S književnimi poročili je sodeloval pri ''[[Popotnik]]u'', ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' (tudi s psevdonimi) in ''Slovanu''. Znanstveno in javno delovanje mu je v pretežni meri služilo za propagando [[ilirizem|novega ilirizma]], katerega glavni zagovornik je bil oz. jugoslovanske ideje. Od leta 1911 je bil dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu ([[JAZU]]).
-Bil je soustanovitelj ([[1906]]) in sedem let tajnik [[Društvo slovenskih profesorjev|Društva slovenskih profesorjev]] v Ljubljani in urednik nekaterih publikacij [[Slovenska šolska matica |Slovenske šolske matice]]. Kot predsednik MS ([[1907]]–[[1914]]) se je trudil za čim tesnejšo zvezo s [[Matica hrvatska|Hrvaško matico]] s tem, da izdajata obe [[Matica|Matici]] za člane skupno ali vsaka zase tudi hrvaške oz. slovenske knjige; V ta namen je zasnoval in urejal [[Hrvaška knjižnica|Hrvaško knjižnico]], za HM  je sestavil ''Ocrt najnovije slovenske književnosti''.
+== Izbrana bibliografija ==
-Isto smer je uveljavljal kot urednik [[Slovan(časopis)|Slovana]] (od 8 št. [[1910–1913]]).
+[[Slika:Fran Ilešič - Noviji slovenski pisci.pdf|thumb|right|250px|''Noviji slovenski pisci' (1919)]]
-S književnimi poročili je sodeloval pri P, LZ (tudi s psevdonimi). Znanstveno in javno delovanje mu je v pretežni meri služilo za propagando [[ilirizem|novega ilirizma]].
+* Seveda »bralec« in še marsikaj. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1899.{{COBISS|ID=90908928}}
+* ''[[France Prešeren|Prešeren]] in slovanstvo''. Ljubljana: Schwentner, 1900.{{COBISS|ID=35717}}
+* ''O pouku slovenskega jezika''. Ljubljana: Slovenska šolska matica, 1902.{{COBISS|ID=28878337}}
+* ''O izviru »Babjega Klanca«''. Zagreb: Dionička tiskarna, 1904.{{COBISS|ID=83419392}}
+* ''Hrvatski utjecaji u starim istočnoštajerskim tekstovima''. Zarab: Tisak Dioničke tiskare, 1905.{{COBISS|ID=83421184}}
+* ''Iz borbe med ilirsko in madžaronsko stranko 1. 1848/49''. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.{{COBISS|ID=83420928}}
+* ''Iz prvih časov romantike''. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.{{COBISS|ID=83420672}}
+* ''Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju''. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1906.{{COBISS|ID=83418624}}
+* ''O slovenskem srednjem školstvu i o učenju slovenskega jezika''. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.{{COBISS|ID=90909440}}
+* ''[[Stanko Vraz]] u školama''. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.{{COBISS|ID=29401857}}
+* ''Kultura in politika''. Zagreb: Hrvatska zadnička tiskarna, 1908.{{COBISS|ID=83420416}}
+* ''[[Ljudevit Gaj]]''. Ljubljana: s. n., 1909.{{COBISS|ID=31143681}}
+* ''O Vrazovi lipi''. Ljubljana: samozaložba, 1910.{{COBISS|ID=31144705}}
+* ''Stanko Vraz''. Ljubljana: s. n., 1910.{{COBISS|ID=205730560}}
+* ''Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih''. Ljubljana: s. n., 1911.{{COBISS|ID=90911232}}
+* ''Rajska ptica''. Zagreb: Tisak Dioničke Tiskarne, 1915.{{COBISS|ID=83417344}}
+* ''Bilješke o našim preporoditeljima''. Zagreb: Tisak Dioničke tiskare, 1915.{{COBISS|ID=83421952}}
+* ''Noviji slovenski pisci''. Zagreb: s. n., 1919.{{COBISS|ID=19531783}}
+* ''Vežbenica hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole''. Ljubljana: »tiskovna Zadruga«, 1921.{{COBISS|ID=90907648}}
+* ''Zagrebački primerak Bohorićeve slovenske (slovenačke) gramatike 1584''. Beograd: s. n., 1923.{{COBISS|ID=90907136}}
+* ''Iz istorije naših reči''. Beograd: s. n., 1933.{{COBISS|ID=199111680}}
+== Uredniško delo ==
-==Izbrana bibliografija==
-*Seveda "bralec" in še marsikaj. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1899.{{COBISS|ID=90908928}}
+* ''Cvieće slovenskoga pjesničtva''. Zagreb: Matica hrvatska, 1906.{{COBISS|ID=83421696}}
-*''[[Prešeren]] in slovanstvo''. Ljubljana: Schwentner, 1900.{{COBISS|ID=35717}}
+* ''Trubarjev zbornik''. Ljubljana: Matica slovenska, 1908.{{COBISS|ID=8149561}}
-*''O pouku slovenskega jezika''. Ljubljana: Slovenska šolska matica, 1902.{{COBISS|ID=28878337}}
+* ''Noviji slovenski pisci''. Zagreb: Matica hrvatska, 1919.{{COBISS|ID=19531783}}
-*''O izviru "Babjega Klanca"''. Zagreb: Dionička tiskarna, 1904.{{COBISS|ID=83419392}}
-*''Hrvatski utjecaji u starim istočnoštajerskim tekstovima''. Zarab: Tisak Dioničke tiskare, 1905.{{COBISS|ID=83421184}}
-*''Iz borbe med ilirsko in madžaronsko stranko 1. 1848/49''. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.{{COBISS|ID=83420928}}
-*''Iz prvih časov romantike''. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.{{COBISS|ID=83420672}}
-*''Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju''. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1906.{{COBISS|ID=83418624}}
-*''O slovenskem srednjem školstvu i o učenju slovenskega jezika''. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.{{COBISS|ID=90909440}}
-*''[[Stanko Vraz]] u školama''. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.{{COBISS|ID=90908160}}
-*''Kultura in politika''. Zagreb: Hrvatska zadnička tiskarna, 1908.{{COBISS|ID=83420416}}
-*''[[Ljudevit Gaj]]''. Ljubljana: s. n., 1909.{{COBISS|ID=31143681}}
-*''O Vrazovi lipi''. Ljubljana: samozaložba, 1910.{{COBISS|ID=31144705}}
-*''Stanko Vraz''. Ljubljana: s. n., 1910.{{COBISS|ID=205730560}}
-*''Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih''. Ljubljana: s. n., 1911.{{COBISS|ID=90911232}}
-*''Rajska ptica''. Zagreb: Tisak Dioničke Tiskarne, 1915.{{COBISS|ID=83417344}}
-*''Bilješke o našim preporoditeljima''. Zagreb: Tisak Dioničke tiskare, 1915.{{COBISS|ID=83421952}}
-*''Noviji slovenski pisci''. Zagreb: s. n., 1919.{{COBISS|ID=208089600}}
-*''Vežbenica hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole''. Ljubljana: "tiskovna Zadruga", 1921.{{COBISS|ID=90907648}}
-*''Zagrebački primerak Bohorićeve slovenske (slovenačke) gramatike 1584''. Beograd: s. n., 1923.{{COBISS|ID=90907136}}
-*''Iz istorije naših reči''. Beograd: s. n., 1933.{{COBISS|ID=199111680}}
-==Uredniško delo==
+== Sklici ==
+{{sklici}}
-*''Cvieće slovenskoga pjesničtva''. Zagreb: Matica hrvatska, 1906.{{COBISS|ID=83421696}}
-*''Trubarjev zbornik''. Ljubljana: Matica slovenska, 1908.{{COBISS|ID=8149561}}
-*''Noviji slovenski pisci''. Zagreb: Matica hrvatska, 1919.{{COBISS|ID=19531783}}
-==Glej tudi==
+== Glej tudi ==
 *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
+== Zunanje povezave ==
+* {{SloBio|id=243208 |avtor=Šlebinger Janko |ime=Ilešič Fran |vir=SBL}}
+{{-}}
+{{SlovenskaMatica}}
+{{Normativna kontrola}}
 {{DEFAULTSORT:Ilešič, Fran}}
-[[Kategorija:Rojeni leta 1871]]
-[[Kategorija:Umrli leta 1942]]
 [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
-[[Kategorija:Profesorji na zagrebški univerzi]]
+[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zagrebu]]
+[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
+[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
+[[Kategorija:Predsedniki Slovenske matice]]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 CONOR (Srbija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Nemčija ZDA Češka republika Nizozemska Poljska
Biografski slovarji	SBI (Slovenija) 1 OSP (Slovenija) 1
Drugo	SUDOC (Francija) 1