Pojdi na vsebino

Stari trg ob Kolpi: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
276.377 urejanj
m parametri infopolja
m tn
 
(19 vmesnih redakcij 9 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 5: Vrstica 5:
| longd = 15 |longm = 4 |longs = 37.67 |longEW = E
| longd = 15 |longm = 4 |longs = 37.67 |longEW = E
|najdisi=Stari+trg+ob+Kolpi
|najdisi=Stari+trg+ob+Kolpi
|image=
|slika=
|omemba=1576
|omemba=1576
|povrsina=0,49
|prebivalstvo=106
|prebivalstvo=84
|prebivalstvo_od=2024
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=376,3
|nadmorska=376,3
|postna=8342
|postna=8342
Vrstica 14: Vrstica 17:
|pokrajina=Dolenjska
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
|regija=Jugovzhodna Slovenija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Stari trg ob Kolpi - Vas
| rkd_tip = nkd
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt = 695
| občina = Črnomelj
}}
}}
}}
[[Slika:Stari trg ob Kolpi Church.JPG|sličica|Cerkev sv. Jožef]]


'''Stári tŕg ob Kólpi''' je [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in je tudi sedež [[Krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi|istoimenske krajevne skupnosti]] [[Občina Črnomelj|Občine Črnomelj]].
'''Stári tŕg ob Kólpi''' je [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in je tudi sedež [[Krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi|istoimenske krajevne skupnosti]] [[Občina Črnomelj|Občine Črnomelj]].
Vrstica 21: Vrstica 32:


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
[[Materialni zgodovinski viri]] označujejo, da je bil kraj naseljen že v [[prazgodovina|prazgodovini]], ohranjeni pa so tudi [[Stari Rim|rimski]] [[grob]]ovi.
Materialni zgodovinski viri označujejo, da je bil kraj naseljen že v [[prazgodovina|prazgodovini]], ohranjeni pa so tudi [[Stari Rim|rimski]] [[grob]]ovi.


10. maja 1248 je bila v Starem trgu ob Kolpi ustanovljena župnija. Leta [[1632]] je bila posvečena [[cerkev sv. Jožefa, Stari trg ob Kolpi|cerkev sv. Jožefa]].
10. maja 1248 je bila v Starem trgu ob Kolpi ustanovljena župnija. Leta 1632 je bila posvečena [[cerkev sv. Jožefa, Stari trg ob Kolpi|cerkev sv. Jožefa]].


Krajevni praznik se praznuje 1. junija kot spomin na napad [[partizanskih enot|partizanske enote]] na utrjeno italijansko postojanko leta 1942. Takrat so sodelovale slovenske partizanske čete iz Bele krajine in Kočevja s hrvaško enoto [[NOPH]]. Skupaj je bilo na vseh straneh 17 padlih in 18 ranjenih.
Krajevni praznik se praznuje 1. junija kot spomin na napad [[Partizani|partizanskih]] enot na utrjeno italijansko postojanko leta 1942. Takrat so sodelovale slovenske partizanske čete iz Bele krajine in Kočevja s hrvaško enoto [[NOPH]]. Skupaj je bilo na vseh straneh 17 padlih in 18 ranjenih.


== Geografija ==
== Geografija ==
[[Povprečna nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 375 [[meter|m]]. Naselje se je izoblikovalo na ravnem [[pomol]]u, ki se strmo dviga nad kolpsko [[dolina|dolino]]. Na severni strani je povezana z vasjo [[Močile]]. Leta [[1221]] je postal sedež [[prafara|prafare]], z imenom [[Poljane]] pa se kot trg omenja že leta [[1421]]. Vseskozi je bil tržno in obrambno pomemben. Poleg [[osnovna šola|osnovne šole]], ki je začela delovati [[1820]] leta, ima kraj tudi [[vrtec]], dva industrijska obrata, [[pošta|pošto]], dva gostinska lokala in trgovino.
Povprečna [[nadmorska višina]] naselja je 375 m. Naselje se je izoblikovalo na ravnem [[pomol]]u, ki se strmo dviga nad dolino [[Kolpa|Kolpe]]. Na severni strani je povezana z vasjo [[Močile]]. Leta 1221 je postal sedež [[prafara|prafare]], z imenom [[Poljane]] pa se kot trg omenja že leta 1421. Vseskozi je bil tržno in obrambno pomemben. Poleg [[osnovna šola|osnovne šole]], ki je začela delovati 1820 leta, ima kraj tudi [[vrtec]], dva industrijska obrata, [[pošta|pošto]], dva gostinska lokala in trgovino.


===Klimatološke značilnosti===
===Klimatološke značilnosti===
Poljanska dolina, v kateri leži naselje Stari trg ob Kolpi, je kjub temu, da ima prisojno lego, hladnejša od nižje [[Bela krajina|Bele krajine]], toplejše je le južno ekspozicirano pobočje 200 m globoko vrezane doline reke [[Kolpa|Kolpe]], kjer prihaja do toplotnega obrata, tako da tu uspeva celo [[vinska trta]]. Tod uspevajo tudi druge topljoljubne [[rastlina|rastline]], tako da lahko od Starega trga vzdolž Kolpe spremljamo [[gozd]]ove s submediteranskimi drevesnimi in grmovnimi vrstami ([[mali jesen]], [[črni gaber]], [[topokrpi javor]], [[mokovec]], [[navadni ruj]], [[bradavičasta trdoleska]]). V gozdnem rezervatu [[Dečinska stena]] nad vasjo [[Dečina]] je topljoljubni gozd črnega gabra z grahorjem.
Poljanska dolina, v kateri leži naselje Stari trg ob Kolpi, je kjub temu, da ima prisojno lego, hladnejša od nižje [[Bela krajina|Bele krajine]], toplejše je le južno ekspozicirano pobočje 200 m globoko vrezane doline reke Kolpe, kjer prihaja do toplotnega obrata, tako da tu uspeva celo [[vinska trta]]. Tod uspevajo tudi druge topljoljubne [[rastlina|rastline]], tako da lahko od Starega trga vzdolž Kolpe spremljamo [[gozd]]ove s submediteranskimi drevesnimi in grmovnimi vrstami ([[mali jesen]], [[črni gaber]], [[topokrpi javor]], [[mokovec]], [[navadni ruj]], [[bradavičasta trdoleska]]). V gozdnem rezervatu [[Dečinska stena]] nad vasjo [[Dečina]] je topljoljubni gozd črnega gabra z grahorjem.


Povprečna letna temperatura se v Poljanski dolini giblje od 8 do 10 °[[Celzij|C]], januarska od -2 do 0°C, julijska'od 18 do 20 °C. Višji svet je nekoliko hladnejši s povprečno letno temperaturo med 6 in 8 °C. Najhladnejši je januar s povprečno temperaturo od -4 do -2 °C in najtoplejši julij, ko se ogreje na 14 do 16 °C.
Povprečna letna temperatura se v Poljanski dolini giblje od 8 do 10 °C, januarska od -2 do 0 °C, julijska'od 18 do 20 °C. Višji svet je nekoliko hladnejši s povprečno letno temperaturo med 6 in 8 °C. Najhladnejši je januar s povprečno temperaturo od -4 do -2 °C in najtoplejši julij, ko se ogreje na 14 do 16 °C.


Povprečna letna količina [[padavine|padavin]] v Poljanski dolini je 1316 [[milimeter|mm]]. Najsušnejša sta meseca avgust in januar, največ padavin pa pade oktobra in novembra. Zaradi [[Poljanska gora|Poljanske gore]] je količina padavin v Poljanski dolini večja kot v [[Dobliče|Dobličah]], kjer letno pade 1260&nbsp;mm padavin.
Povprečna letna količina [[padavine|padavin]] v Poljanski dolini je 1316 mm. Najsušnejša sta meseca avgust in januar, največ padavin pa pade oktobra in novembra. Zaradi [[Poljanska gora|Poljanske gore]] je količina padavin v Poljanski dolini večja kot v [[Dobliče|Dobličah]], kjer letno pade 1260&nbsp;mm padavin.


Za Poljansko dolino so značilne snežne padavine, ki so posledica njene lege ob veliki in visoki hrvaški pregradi Gorskem Kotarju, ki se v Sloveniji nadaljuje s Snežniškim hribovjem in [[Kočevski Rog|Kočevskim Rogom]]. V zimi 1999/2000 je snežni maksimum znašal 75&nbsp;cm. Ker je Poljanska dolina odprta proti jugu, sneg s pomočjo južnega vetra skopni prej kot denimo v Dobličah, kjer predvsem v zimskem času prihaja do toplotnega obrata.
Za Poljansko dolino so značilne snežne padavine, ki so posledica njene lege ob veliki in visoki hrvaški pregradi Gorskem Kotarju, ki se v Sloveniji nadaljuje s Snežniškim hribovjem in [[Kočevski Rog|Kočevskim Rogom]]. V zimi 1999/2000 je snežni maksimum znašal 75&nbsp;cm. Ker je Poljanska dolina odprta proti jugu, sneg s pomočjo južnega vetra skopni prej kot denimo v Dobličah, kjer predvsem v zimskem času prihaja do toplotnega obrata.


=== Hidrološke značilnosti ===
=== Hidrološke značilnosti ===
V Poljanski dolini sta najpomembnejša vodna vira reka Kolpa in [[Dolski potok]]. 294 [[kilometer|km]] dolga reka Kolpa, katere kraška kanjonska dolina se ravno pod Poljansko dolino rahlo razširi, ima pri vodomerni postaji Radenci II srednji letni pretok 56,2 m³/s. Najnižji zabeležen pretok v Radencih II je imela Kolpa 31.07.1983, ko je le ta znašal 2,35 m³/s. Njen maksimalni zabeležen pretok, 993 m³/s, so izmerili [[3. december|3.12.]][[1966]].
V Poljanski dolini sta najpomembnejša vodna vira reka Kolpa in [[Dolski potok]]. 294 [[kilometer|km]] dolga reka Kolpa, katere kraška kanjonska dolina se ravno pod Poljansko dolino rahlo razširi, ima pri vodomerni postaji Radenci II srednji letni pretok 56,2 m³/s. Najnižji zabeležen pretok v Radencih II je imela Kolpa 31.07.1983, ko je le ta znašal 2,35 m³/s. Njen maksimalni zabeležen pretok, 993 m³/s, so izmerili 3. decembra 1966.


==Znamenitosti==
==Znamenitosti==
* [[cerkev sv. Jožefa, Stari trg ob Kolpi|Cerkev sv. Jožefa]] je srednjeveška stavba, ki so jo temeljito predelali v [[barok]]u. Zanimivost cerkve je obnovljena ura s starim klasičnim mehanizmom z utežmi.
* Cerkev sv. Jožefa je srednjeveška stavba, ki so jo temeljito predelali v [[barok]]u. Zanimivost cerkve je obnovljena ura s starim klasičnim mehanizmom z utežmi.
* Zunaj naselja, ob cesti Stari trg - Deskova vas, stoji [[cerkev sv. Andreja, Stari trg ob Kolpi|cerkev sv. Andreja]] na Kalvariji. Do cerkve vodi 10 kapel, postaj [[križev pot|križevega pota]] postavljenih v letu [[2000]], 4 pa se nahajajo na sami cerkvi sv. Andreja, ustvaril ih je akademski kipar Denis Kraškovič. Prvotne kapelice (14) so stale na obeh straneh ceste in so bile podrte med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].
* Zunaj naselja, ob cesti Stari trg - Deskova vas, stoji [[cerkev sv. Andreja, Stari trg ob Kolpi|cerkev sv. Andreja]] na Kalvariji. Do cerkve vodi 10 kapel, postaj [[križev pot|križevega pota]] postavljenih v letu [[2000]], 4 pa se nahajajo na sami cerkvi sv. Andreja, ustvaril ih je akademski kipar Denis Kraškovič. Prvotne kapelice (14) so stale na obeh straneh ceste in so bile podrte med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].
* V Starem trgu so posebej zanimivi kamniti [[portal]]i nekaterih hiš.
* V Starem trgu so posebej zanimivi kamniti [[portal]]i nekaterih hiš.


== Viri ==
== Sklici ==
{{sklici}}
⚫
* Slovenija – pokrajine in ljudje, 440, [[1999]].

⚫
* [[Meteorološki letopis Slovenije 2000]], [[Ministrstvo za okolje in prostor]], [[agencija za okolje]], letnik 10, Ljubljana, [[2001]].
== Viri ==
⚫
* [[Hidrološki letopis]], 54, [[1996]].
* Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}}
⚫
* Slovenija – pokrajine in ljudje, 440, 1999.
⚫
* Meteorološki letopis Slovenije 2000, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Agencija za okolje, letnik 10, Ljubljana, 2001.
⚫
* Hidrološki letopis, 54, 1996.


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
* [http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/stari_trg/index.htm Fotografije Starega Trga ob Kolpi]
* [http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/stari_trg/index.htm Fotografije Starega Trga ob Kolpi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070926231910/http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/stari_trg/index.htm |date=2007-09-26 }}
* [http://orhideje-bk.freehostia.com Kukavičevke - Orhideje Bele krajine]
* [http://orhideje-bk.freehostia.com Kukavičevke - Orhideje Bele krajine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118191203/http://orhideje-bk.freehostia.com/ |date=2012-01-18 }}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]


== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stari trg ob Kolpi}}


{{SloNaselje-stub}}
{{Črnomelj}}
{{Trgi v Sloveniji}}

{{škrbina-naselje-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]]
[[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Stari trg ob Kolpi]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Stari trg ob Kolpi]]
[[Kategorija:Trgi v Sloveniji]]

Trenutna redakcija s časom 12:51, 6. november 2024

Za druge pomene glej Stari trg.
Stari trg ob Kolpi
Stari trg ob Kolpi se nahaja v Slovenija
Stari trg ob Kolpi
Stari trg ob Kolpi
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°29′38.74″N 15°4′37.67″E / 45.4940944°N 15.0771306°E / 45.4940944; 15.0771306
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaČrnomelj
Prva omemba1576
Površina
 • Skupno0,49 km2
Nadm. višina
376,3 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno84
 • Gostota170 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
8342 Stari trg ob Kolpi
Zemljevidi
Stari trg ob Kolpi - Vas
LegaObčina Črnomelj
RKD št.695 (opis enote)[2]
Cerkev sv. Jožef

Stári tŕg ob Kólpi je naselje v Sloveniji in je tudi sedež istoimenske krajevne skupnosti Občine Črnomelj.

Pomembnejša bližje naselja je Predgrad (2 km) in najbližje mesto je Črnomelj (18 km).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Materialni zgodovinski viri označujejo, da je bil kraj naseljen že v prazgodovini, ohranjeni pa so tudi rimski grobovi.

10. maja 1248 je bila v Starem trgu ob Kolpi ustanovljena župnija. Leta 1632 je bila posvečena cerkev sv. Jožefa.

Krajevni praznik se praznuje 1. junija kot spomin na napad partizanskih enot na utrjeno italijansko postojanko leta 1942. Takrat so sodelovale slovenske partizanske čete iz Bele krajine in Kočevja s hrvaško enoto NOPH. Skupaj je bilo na vseh straneh 17 padlih in 18 ranjenih.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Povprečna nadmorska višina naselja je 375 m. Naselje se je izoblikovalo na ravnem pomolu, ki se strmo dviga nad dolino Kolpe. Na severni strani je povezana z vasjo Močile. Leta 1221 je postal sedež prafare, z imenom Poljane pa se kot trg omenja že leta 1421. Vseskozi je bil tržno in obrambno pomemben. Poleg osnovne šole, ki je začela delovati 1820 leta, ima kraj tudi vrtec, dva industrijska obrata, pošto, dva gostinska lokala in trgovino.

Klimatološke značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Poljanska dolina, v kateri leži naselje Stari trg ob Kolpi, je kjub temu, da ima prisojno lego, hladnejša od nižje Bele krajine, toplejše je le južno ekspozicirano pobočje 200 m globoko vrezane doline reke Kolpe, kjer prihaja do toplotnega obrata, tako da tu uspeva celo vinska trta. Tod uspevajo tudi druge topljoljubne rastline, tako da lahko od Starega trga vzdolž Kolpe spremljamo gozdove s submediteranskimi drevesnimi in grmovnimi vrstami (mali jesen, črni gaber, topokrpi javor, mokovec, navadni ruj, bradavičasta trdoleska). V gozdnem rezervatu Dečinska stena nad vasjo Dečina je topljoljubni gozd črnega gabra z grahorjem.

Povprečna letna temperatura se v Poljanski dolini giblje od 8 do 10 °C, januarska od -2 do 0 °C, julijska'od 18 do 20 °C. Višji svet je nekoliko hladnejši s povprečno letno temperaturo med 6 in 8 °C. Najhladnejši je januar s povprečno temperaturo od -4 do -2 °C in najtoplejši julij, ko se ogreje na 14 do 16 °C.

Povprečna letna količina padavin v Poljanski dolini je 1316 mm. Najsušnejša sta meseca avgust in januar, največ padavin pa pade oktobra in novembra. Zaradi Poljanske gore je količina padavin v Poljanski dolini večja kot v Dobličah, kjer letno pade 1260 mm padavin.

Za Poljansko dolino so značilne snežne padavine, ki so posledica njene lege ob veliki in visoki hrvaški pregradi Gorskem Kotarju, ki se v Sloveniji nadaljuje s Snežniškim hribovjem in Kočevskim Rogom. V zimi 1999/2000 je snežni maksimum znašal 75 cm. Ker je Poljanska dolina odprta proti jugu, sneg s pomočjo južnega vetra skopni prej kot denimo v Dobličah, kjer predvsem v zimskem času prihaja do toplotnega obrata.

Hidrološke značilnosti

[uredi | uredi kodo]

V Poljanski dolini sta najpomembnejša vodna vira reka Kolpa in Dolski potok. 294 km dolga reka Kolpa, katere kraška kanjonska dolina se ravno pod Poljansko dolino rahlo razširi, ima pri vodomerni postaji Radenci II srednji letni pretok 56,2 m³/s. Najnižji zabeležen pretok v Radencih II je imela Kolpa 31.07.1983, ko je le ta znašal 2,35 m³/s. Njen maksimalni zabeležen pretok, 993 m³/s, so izmerili 3. decembra 1966.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
  • Cerkev sv. Jožefa je srednjeveška stavba, ki so jo temeljito predelali v baroku. Zanimivost cerkve je obnovljena ura s starim klasičnim mehanizmom z utežmi.
  • Zunaj naselja, ob cesti Stari trg - Deskova vas, stoji cerkev sv. Andreja na Kalvariji. Do cerkve vodi 10 kapel, postaj križevega pota postavljenih v letu 2000, 4 pa se nahajajo na sami cerkvi sv. Andreja, ustvaril ih je akademski kipar Denis Kraškovič. Prvotne kapelice (14) so stale na obeh straneh ceste in so bile podrte med drugo svetovno vojno.
  • V Starem trgu so posebej zanimivi kamniti portali nekaterih hiš.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 695«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Slovenija – pokrajine in ljudje, 440, 1999.
  • Meteorološki letopis Slovenije 2000, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Agencija za okolje, letnik 10, Ljubljana, 2001.
  • Hidrološki letopis, 54, 1996.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stari_trg_ob_Kolpi&oldid=6329506«