Pojdi na vsebino

Lovro Stepišnik: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PolonaV (pogovor | prispevki)
18 urejanj
Drugačna postavitev slike nagrobnika
Botopol (pogovor | prispevki)
Boti
53.490 urejanj
m izogib preusmeritvi predloge
 
(18 vmesnih redakcij 11 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 4: Vrstica 4:
| image size =
| image size =
| caption = Portret Lovra Stepišnika
| caption = Portret Lovra Stepišnika
| birth_date = 28. julij 1834
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = Arclin
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date = 16. februar 1912
| death_date = <!-- WD -->
| death_place = Slovenska Bistrica
| death_place = <!-- WD -->
}}
}}


''' Lovro Stepišnik''', prvi [[Slovenci|slovenski]] [[potujoči knjižničar]], [[narodni buditelj]], [[bukovnik]] * [[28. julij]] [[1834]], [[Arclin]], † [[16. februar]] [[1912]], [[Slovenska Bistrica]]
''' Lovro Stepišnik''', prvi [[Slovenci|slovenski]] [[potujoči knjižničar]], [[narodni buditelj]], [[bukovnik]], * [[28. julij]] [[1834]], [[Arclin]], † [[16. februar]] [[1912]], [[Slovenska Bistrica]].


Stepišnik se je rodil 28. julija 1834, v Arclinu pri Vojniku, vendar se je družina kmalu preselila pod [[Ptujska Gora|Ptujsko Goro]]. Tam sta namreč starša, kmet Gašper in njegova žena Neža (roj. Potpečan), kupila »broški mlin«, kjer se je Lovro učil mlinarskega dela. Oče mu je ob smrti zapustil »Zidarjev mlin« na [[Zgornja Ložnica|Zgornji Ložnici]] ob Slovenski Bistrici, kamor se je Lovro tudi preselil. Šole ni obiskoval, vendar se je s pomočjo lastne vedoželjnosti in venčeljskega župnika Karla Križa naučil brati in pisati. Pri učenju je uporabljal [[Janez Bleiweis|Bleiweisovo]] Veliko Pratiko, učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, Drobtinice, Jurija s pušo, časopis Petelinček, [[Koledar Mohorjeve družbe|Koledar družbe sv. Mohorja]], Letopis Matice Slovenske, [[Zgodnja Danica|Zgodnjo Danico]] in mnoge druge publikacije. Za Stepišnikovo širjenje obzorja so bili pomembni tudi izobraženi kmet Miha Rušnik, škof [[Anton Martin Slomšek]] in pesnik [[Jurij Vodovnik]]. Leta [[1863]] je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil [[Bralno društvo pod Pohorjem]] in prvo slovensko [[potujočo knjižnico]] [[Bukvarnico]], ki je služila tudi kot podpora tamkajšnji osnovni šoli. Leta [[1866]] je v [[Celju]] prisostvoval na posvetovanju o ustanovitvi poljudnega tednika za [[Štajerska|Štajersko]], časopisa [[Slovenski gospodar]] in je eden od soustanoviteljev časopisa. K Slovenskemu gospodarju je prispeval tudi kot dopisnik. Leta 1870 je prodal mlin na Zgornji Ložnici in se preselil v Slovensko Bistrico, kjer se je posvečal kmetovanju. Po letu [[1900]] je zaradi bolezni in neuspele gradnje zašel v pomanjkanje in 16. februarja 1912 umrl. Pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici.
Rodil se je očetu kmetu Gašperju in materi Neži (rojena Potpečan). Stepišnik se je rodil 28. julija 1834, v Arclinu pri Vojniku, vendar se je družina kmalu preselila pod [[Ptujska Gora|Ptujsko Goro]]. Tam sta namreč starša, kmet Gašper in njegova žena Neža (roj. Potpečan), kupila »broški mlin«, kjer se je Lovro učil mlinarskega dela. Oče mu je ob smrti zapustil »Zidarjev mlin« na [[Zgornja Ložnica|Zgornji Ložnici]] ob Slovenski Bistrici, kamor se je Lovro tudi preselil. Šole ni obiskoval, vendar se je s pomočjo lastne vedoželjnosti in venčeljskega župnika Karla Križa naučil brati in pisati. Pri učenju je uporabljal [[Janez Bleiweis|Bleiweisovo]] Veliko Pratiko, učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, [[Drobtinice]], Jurija s pušo, časopis Petelinček, [[Koledar Mohorjeve družbe|Koledar družbe sv. Mohorja]], Letopis Matice Slovenske, [[Zgodnja Danica|Zgodnjo Danico]] in mnoge druge publikacije. Za Stepišnikovo širjenje obzorja so bili pomembni tudi izobraženi kmet Miha Rušnik, škof [[Anton Martin Slomšek]] in pesnik [[Jurij Vodovnik]]. Leta 1863 je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil [[Bralno društvo pod Pohorjem]] in prvo slovensko [[potujočo knjižnico]] [[Bukvarnico]], ki je služila tudi kot podpora tamkajšnji osnovni šoli. Leta 1866 je v [[Celju]] prisostvoval na posvetovanju o ustanovitvi poljudnega tednika za [[Štajerska|Štajersko]], časopisa [[Slovenski gospodar]] in je eden od soustanoviteljev časopisa. K Slovenskemu gospodarju je prispeval tudi kot dopisnik. Leta 1870 je prodal mlin na Zgornji Ložnici in se preselil v Slovensko Bistrico, kjer se je posvečal kmetovanju. Po letu 1900 je zaradi bolezni in neuspele gradnje zašel v pomanjkanje in 16. februarja 1912 umrl. Pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici.




== Delo ==
== Delo ==
Življenjsko delo Stepišnika je bilo tesno povezano z njegovo ljubeznijo do slovenske pisane besede. Nanj so vplivali župnik Karel Križe, ki ga je v nedeljski šoli učil brati in pisati, Broelich in škof A. M. Slomšek, h kateremu je Stepišnik pogosto hodil po svoje učne knjige. Stepišnikov mlin je bil, tako kot mnogo drugih takrat, shajališče vaščanov, pripovedovalcev in potujočih pevcev, k njemu je svoje knjige in pesmi prinašal tudi pesnik Jurij Vodovnik. Lovro Stepišnik, zbiratelj slovenskih knjig, je knjige prepisoval in jih posojal svojim sosedom. S tem jim je omogočil tudi učenja pesmi, ki so jih kasneje peli. Bil je [[bukovnik]], a je kot ta le reproduciral.
Življenjsko delo Stepišnika je bilo tesno povezano z njegovo ljubeznijo do slovenske pisane besede. Nanj so vplivali župnik [[Karel Križe]], ki ga je v nedeljski šoli učil brati in pisati, [[Broelich]] in škof [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]], h kateremu je Stepišnik pogosto hodil po svoje učne knjige. Stepišnikov mlin je bil, tako kot mnogo drugih takrat, shajališče vaščanov, pripovedovalcev in potujočih pevcev, k njemu je svoje knjige in pesmi prinašal tudi pesnik [[Jurij Vodovnik]]. Lovro Stepišnik, zbiratelj slovenskih knjig, je knjige prepisoval in jih posojal svojim sosedom. S tem jim je omogočil tudi učenja pesmi, ki so jih kasneje peli. Bil je [[bukovništvo|bukovnik]], a je kot ta le reproduciral.
Lovro Stepišnik je 3. avgusta [[1863]] spoznal dr. Josipa Vošnjaka, kar je pomenilo pomembno ločnico v njegovem življenju. Spoznala sta se po naključju, na tisočletnici prvih apostolov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]]. Tam sta se pogovarjala o različnih stvareh, med njimi tudi o narodnosti in Slovencih. Dogovorila sta se za Stepišnikove obiske pri Vošnjaku v Slovenski Bistrici. Ob vsakem obisku je Vošnjak Stepišniku podaril kakšno slovensko knjigo ali listek slovenskega časnika. Tako je Lovro pridobil zajetno zbirko gradiva.
Lovro Stepišnik je 3. avgusta 1863 spoznal [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]], kar je pomenilo pomembno ločnico v njegovem življenju. Spoznala sta se po naključju, na tisočletnici prvih apostolov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]]. Tam sta se pogovarjala o različnih stvareh, med njimi tudi o narodnosti in Slovencih. Dogovorila sta se za Stepišnikove obiske pri Vošnjaku v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Ob vsakem obisku je Vošnjak Stepišniku podaril kakšno slovensko knjigo ali listek slovenskega časnika. Tako je Lovro pridobil zajetno zbirko gradiva.


{{bioslika|islike=Nagrobnik Lovra Stepišnika.jpg|napis=''Nagrobnik Lovra Stepišnika v Slovenski Bistrici''}}
{{Infopolje Oseba|image=Nagrobnik Lovra Stepišnika.jpg|caption=''Nagrobnik Lovra Stepišnika v Slovenski Bistrici''}}


Stepišnik je simpatiziral z Vošnjakovim narodnim konceptom, namreč prebuditi kmeta, temelj vsakega naroda in ustanoviti čim več knjižnic za širjenje veselja do branja slovenske pisane besede. Leta [[1867]] sta Stepišnik in Vošnjak ustanovila Bralno društvo pod Pohorjem, prvo politično in kulturno društvo na Zgornji Ložnici. Ustanovila sta tudi knjižnico Bukvarnico, ki ima prvi zapis v inventarno knjigo datiran 24. avgusta 1863. To je bila prva slovenska potujoča knjižnica. Lovro je knjige nosil v zvrhanem košu, od hiše do hiše, in jih posojal neukim kmetom. Čez mesec dni se je ponovno odpravil na pot in knjige zamenjal. Hodil je po Zgornji Ložnici, [[Tinjska Gora|Tinjski Gori]], [[Gladomes|Gladomesu]] in [[Kostanjevec|Kostanjevcu]]. S tem je želel spodbuditi branje slovenskih knjig. Knjižnica je delovala do leta [[1870]], ko se je Lovro preselil v Slovensko Bistrico, a se je še vedno zelo rad vračal na Zgornjo Ložnico.
Stepišnik je simpatiziral z Vošnjakovim narodnim konceptom, namreč prebuditi kmeta, temelj vsakega naroda in ustanoviti čim več knjižnic za širjenje veselja do branja slovenske pisane besede. Leta 1867 sta Stepišnik in Vošnjak ustanovila Bralno društvo pod Pohorjem, prvo politično in kulturno društvo na Zgornji Ložnici. Ustanovila sta tudi knjižnico Bukvarnico, ki ima prvi zapis v inventarno knjigo datiran 24. avgusta 1863. To je bila prva slovenska potujoča knjižnica. Lovro je knjige nosil v zvrhanem košu, od hiše do hiše, in jih posojal neukim kmetom. Čez mesec dni se je ponovno odpravil na pot in knjige zamenjal. Hodil je po Zgornji Ložnici, [[Tinjska Gora|Tinjski Gori]], [[Gladomes|Gladomesu]] in [[Kostanjevec|Kostanjevcu]]. S tem je želel spodbuditi branje slovenskih knjig. Knjižnica je delovala do leta 1870, ko se je Lovro preselil v Slovensko Bistrico, a se je še vedno zelo rad vračal na Zgornjo Ložnico.
Lovro Stepišnik se je rad pogovarjal z ljudmi in spoznaval ljudske običaje, od leta [[1850]] naprej je popisoval letino in vreme, zbiral je pohorske ljudske pripovedke, ljudske vremenske pregovore in [[uganka|uganke]]. Njegovo najbolj znano delo, ''Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenbistriške okolice na Štajerskem'' (1884), je knjižica pesmi ženitnih običajev, ki so jih v tistih časih recitirali ali peli pred poroko. Tu ne gre za ponarodele pesmi, ampak za besedila avtorjev, kot so P.E. Zagorec, A.M. Slomšek, I.L. Rečiški in drugi. Pesmi opevajo tudi »žlahtno kapljico« in marsikatera pesem je religiozno obarvana. Objavil je še ''Pohorske pripovedke'' ([[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijske in rokodelske Novice]], [[1864]]), ''Ptiči z govornim petjem'' ([[Slovenski glasnik]], [[1866]]) in ''Oče svojega sinčka proda'' (Besednik, [[1869]]). Neobjavljena dela so ostala : ''Glagola'', zbirka tujih pesmi za različne dobe človeškega življenja (zavrnjeno leta [[1887]] s strani [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]]), zbrano ljudsko blago naslovljeno ''Zlati venec'' in pripovedka ''Ahasver''. Stepišnik je doživel zavrnitev tudi s strani [[Fran Levstik|Frana Levstika]], ki v časopisu [[Pavliha]] ni hotel objaviti njegovih šaljivih zgodb.
Lovro Stepišnik se je rad pogovarjal z ljudmi in spoznaval ljudske običaje, od leta 1850 naprej je popisoval letino in vreme, zbiral je pohorske ljudske pripovedke, ljudske vremenske pregovore in [[uganka|uganke]]. Njegovo najbolj znano delo, ''Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenbistriške okolice na Štajerskem'' (1884), je knjižica pesmi ženitnih običajev, ki so jih v tistih časih recitirali ali peli pred poroko. Tu ne gre za ponarodele pesmi, ampak za besedila avtorjev, kot so P.E. Zagorec, A.M. Slomšek, I.L. Rečiški in drugi. Pesmi opevajo tudi »žlahtno kapljico« in marsikatera pesem je religiozno obarvana. Objavil je še ''Pohorske pripovedke'' ([[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijske in rokodelske Novice]], 1864), ''Ptiči z govornim petjem'' ([[Slovenski glasnik]], 1866) in ''Oče svojega sinčka proda'' (Besednik, 1869). Neobjavljena dela so ostala : ''Glagola'', zbirka tujih pesmi za različne dobe človeškega življenja (zavrnjeno leta 1887 s strani [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]]), zbrano ljudsko blago naslovljeno ''Zlati venec'' in pripovedka ''Ahasver''. Stepišnik je doživel zavrnitev tudi s strani [[Fran Levstik|Frana Levstika]], ki v časopisu [[Pavliha]] ni hotel objaviti njegovih šaljivih zgodb.
Stepišnik se je v manjši meri tudi politično udejstvoval, [[agitacija|agitiral]] je pri deželnozbornih volitvah za kandidata dr. Dominkuša in dr. Vošnjaka. Leta 1869 se je na pobudo Vošnjaka udeležil vižmarskega tabora in v ljubljanski Čitalnici spoznal dr. Janeza Bleiweisa in dr. Zarnika. Podpisal je tudi protest proti izvolitvi K. Seidla za poslanca štajerskega deželnega zbora ter vabilo za štajersko narodno zborovanje domoljubov pri Celju, z namenom zmanjšati obisk na nemških shodih. Od leta [[1870]] naprej se je Stepišnik le še redko oglasil, razočaranje je doživel 19. junija 1870 ob napadu Sternbergerjevih kovačev in slovenjebistrških Nemcev na slovenskega poslanskega kandidata dr. Serneca in dr. Radeja v Novi Vasi v bližini Slovenske Bistrice. Kljub celotni narodovi agitaciji ob volitvah, sta še vedno vodila K. Seidl in F. Brandstetter, kar je bilo za Stepišnika bridko spoznanje. Leta 1876 je podpisal še volilni oklic za dr. Radeja v mariborski Čitalnici.
Stepišnik se je v manjši meri tudi politično udejstvoval, [[agitacija|agitiral]] je pri deželnozbornih volitvah za kandidata Dominkuša in Vošnjaka. Leta 1869 se je na pobudo Vošnjaka udeležil vižmarskega tabora in v ljubljanski Čitalnici spoznal Janeza Bleiweisa in Zarnika. Podpisal je tudi protest proti izvolitvi K. Seidla za poslanca štajerskega deželnega zbora ter vabilo za štajersko narodno zborovanje domoljubov pri Celju, z namenom zmanjšati obisk na nemških shodih. Od leta 1870 naprej se je Stepišnik le še redko oglasil, razočaranje je doživel 19. junija 1870 ob napadu Sternbergerjevih kovačev in slovenjebistrških Nemcev na slovenskega poslanskega kandidata Serneca in Radeja v Novi Vasi v bližini Slovenske Bistrice. Kljub celotni narodovi agitaciji ob volitvah, sta še vedno vodila K. Seidl in F. Brandstetter, kar je bilo za Stepišnika bridko spoznanje. Leta 1876 je podpisal še volilni oklic za Radeja v mariborski Čitalnici.


== Objave, pomembna dela ==
== Objave, pomembna dela ==
Vrstica 29: Vrstica 29:
* Pohorske pripovedke (Kmetijske in rokodelske Novice, 1864, 227-8)<br />
* Pohorske pripovedke (Kmetijske in rokodelske Novice, 1864, 227-8)<br />
* Ptiči z govornim petjem (Slovenski glasnik, 1866, 378)<br />
* Ptiči z govornim petjem (Slovenski glasnik, 1866, 378)<br />
* Oče svojega sinečka proda (Besednik. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo, 1869, 115) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-HPH72G8G (dLib.si)]
* Oče svojega sinečka proda (Besednik. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo, 1869, 115) <ref>[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-HPH72G8G (dLib.si)]</ref>




'''Objave v časopisu Slovenski gospodar''' (po Slovenskem biografskem leksikonu 1925-1991):
===Objave v časopisu Slovenski gospodar===
⚫
* o slovenskem pouku za kmetijstvo na ljudskih šolah (1867, št. 6)

* o pravilni hrambi žitaric (1867, št. 8)
⚫
* o slovenskem pouku za kmetijstvo na ljudskih šolah (1867, št. 6) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-2AT9G1SM (dLib.si)]
* o pravilni hrambi žitaric (1867, št. 8) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-7TTG4KN9 (dLib.si)]
* o skrbi za prosvetljene nar. župane (1867, št. 26)
* o skrbi za prosvetljene nar. župane (1867, št. 26)
* o Bralnem društvu (1867, št. 31 [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-BC73UFHP (dLib.si)], 33)
* o Bralnem društvu (1867, št. 31, 33)
* o kmetovem napredku (1868, št. 19)
* o kmetovem napredku (1868, št. 19)
* o enakopravnosti slovenščine v javnem življenju, slov. pouku na mariborski kmetijski šoli (1868, št. 76)
* o enakopravnosti slovenščine v javnem življenju, slov. pouku na mariborski kmetijski šoli (1868, št. 76)
Vrstica 49: Vrstica 48:


== Viri ==
== Viri ==

'''Časopisni članki:'''
'''Časopisni članki:'''
* Gradišnik, S. (14.9.2006). Lovro Stepišnik 1834 - 1912 / Jožef Straub1712 - 1756 : iz arhiva kulturne dediščine : grajski stolpec. ''Panorama'', 17, str. 4. {{COBISS|ID=5681301}}
* Gradišnik, S. (14.9.2006). Lovro Stepišnik 1834 - 1912 / Jožef Straub1712 - 1756 : iz arhiva kulturne dediščine : grajski stolpec. ''Panorama'', 17, str. 4. {{COBISS|ID=5681301}}
Vrstica 58: Vrstica 56:


'''Internetni viri:'''
'''Internetni viri:'''
* {{cite web |url=http://www.zbds-zveza.si/stepisnik_namen.asp |title=Stepišnikov sklad |location=Ljubljana |author=Zveza bibliotekarskih društev Slovenije |date= |work= |publisher=Zveza bibliotekarskih društev Slovenije |accessdate=18 April 2010}}
* {{navedi splet |url=http://www.zbds-zveza.si/stepisnik_namen.asp |title=Stepišnikov sklad |location=Ljubljana |author=Zveza bibliotekarskih društev Slovenije |date= |work= |publisher=Zveza bibliotekarskih društev Slovenije |accessdate=18 April 2010 |archive-date=2007-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070702153027/http://www.zbds-zveza.si/stepisnik_namen.asp |url-status=dead }}
*{{cite web |url=http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:3229/VIEW/ |title=Slovenski biografski leksikon 1925-1991. |location=Ljubljana |date= |work= |publisher=SAZU |accessdate=18 April 2010}}
*{{navedi splet |url=http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:3229/VIEW/ |title=Slovenski biografski leksikon 1925-1991. |location=Ljubljana |date= |work= |publisher=SAZU |accessdate=18 April 2010}}
*{{cite web |url=http://www.kud-lojzeavzner.com/100/default.asp?VsebinaID=7 |title=KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica|location=Zgornja Ložnica |author=|date= |work= |publisher=KUD Lojze Avžner |accessdate=18 April 2010}}
*{{navedi splet |url=http://www.kud-lojzeavzner.com/100/default.asp?VsebinaID=7 |title=KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica |location=Zgornja Ložnica |author= |date= |work= |publisher=KUD Lojze Avžner |accessdate=18 April 2010 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*{{cite web |url=http://www.knjiznica-slov-bistrica.com/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=49|title=Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica|location= Slovenska Bistrica |author=|date= |work= |publisher=Knjižnica Josipa Vošnjaka|accessdate=18 April 2010}}
*{{navedi splet|url=http://www.knjiznica-slov-bistrica.com/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=49|title=Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica|location=Slovenska Bistrica|author=|date=|work=|publisher=Knjižnica Josipa Vošnjaka|accessdate=18 April 2010}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}



==Sklici in opombe==
{{opombe}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{dlib|ime=Lovro Stepišnik}}
* [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dlovro+stepi%C5%A1nik%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC/ Objave v Slovenskem gospodarju v dLib.si]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Stepišnik, Lovro}}
[[Kategorija:Slovenski knjižničarji]]
[[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]]

Trenutna redakcija s časom 18:57, 16. julij 2024

Lovro Stepišnik
Portret
Portret Lovra Stepišnika
Rojstvo28. julij 1834({{padleft:1834|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Arclin
Smrt16. februar 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (77 let)
Slovenska Bistrica
Državljanstvo Avstro-Ogrska
Poklicbibliotekar

Lovro Stepišnik, prvi slovenski potujoči knjižničar, narodni buditelj, bukovnik, * 28. julij 1834, Arclin, † 16. februar 1912, Slovenska Bistrica.

Rodil se je očetu kmetu Gašperju in materi Neži (rojena Potpečan). Stepišnik se je rodil 28. julija 1834, v Arclinu pri Vojniku, vendar se je družina kmalu preselila pod Ptujsko Goro. Tam sta namreč starša, kmet Gašper in njegova žena Neža (roj. Potpečan), kupila »broški mlin«, kjer se je Lovro učil mlinarskega dela. Oče mu je ob smrti zapustil »Zidarjev mlin« na Zgornji Ložnici ob Slovenski Bistrici, kamor se je Lovro tudi preselil. Šole ni obiskoval, vendar se je s pomočjo lastne vedoželjnosti in venčeljskega župnika Karla Križa naučil brati in pisati. Pri učenju je uporabljal Bleiweisovo Veliko Pratiko, učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, Drobtinice, Jurija s pušo, časopis Petelinček, Koledar družbe sv. Mohorja, Letopis Matice Slovenske, Zgodnjo Danico in mnoge druge publikacije. Za Stepišnikovo širjenje obzorja so bili pomembni tudi izobraženi kmet Miha Rušnik, škof Anton Martin Slomšek in pesnik Jurij Vodovnik. Leta 1863 je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico Bukvarnico, ki je služila tudi kot podpora tamkajšnji osnovni šoli. Leta 1866 je v Celju prisostvoval na posvetovanju o ustanovitvi poljudnega tednika za Štajersko, časopisa Slovenski gospodar in je eden od soustanoviteljev časopisa. K Slovenskemu gospodarju je prispeval tudi kot dopisnik. Leta 1870 je prodal mlin na Zgornji Ložnici in se preselil v Slovensko Bistrico, kjer se je posvečal kmetovanju. Po letu 1900 je zaradi bolezni in neuspele gradnje zašel v pomanjkanje in 16. februarja 1912 umrl. Pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici.


Delo

[uredi | uredi kodo]

Življenjsko delo Stepišnika je bilo tesno povezano z njegovo ljubeznijo do slovenske pisane besede. Nanj so vplivali župnik Karel Križe, ki ga je v nedeljski šoli učil brati in pisati, Broelich in škof A. M. Slomšek, h kateremu je Stepišnik pogosto hodil po svoje učne knjige. Stepišnikov mlin je bil, tako kot mnogo drugih takrat, shajališče vaščanov, pripovedovalcev in potujočih pevcev, k njemu je svoje knjige in pesmi prinašal tudi pesnik Jurij Vodovnik. Lovro Stepišnik, zbiratelj slovenskih knjig, je knjige prepisoval in jih posojal svojim sosedom. S tem jim je omogočil tudi učenja pesmi, ki so jih kasneje peli. Bil je bukovnik, a je kot ta le reproduciral. Lovro Stepišnik je 3. avgusta 1863 spoznal Josipa Vošnjaka, kar je pomenilo pomembno ločnico v njegovem življenju. Spoznala sta se po naključju, na tisočletnici prvih apostolov Cirila in Metoda. Tam sta se pogovarjala o različnih stvareh, med njimi tudi o narodnosti in Slovencih. Dogovorila sta se za Stepišnikove obiske pri Vošnjaku v Slovenski Bistrici. Ob vsakem obisku je Vošnjak Stepišniku podaril kakšno slovensko knjigo ali listek slovenskega časnika. Tako je Lovro pridobil zajetno zbirko gradiva.

Lovro Stepišnik
Portret
Nagrobnik Lovra Stepišnika v Slovenski Bistrici
Rojstvo28. julij 1834({{padleft:1834|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Arclin
Smrt16. februar 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (77 let)
Slovenska Bistrica
Državljanstvo Avstro-Ogrska
Poklicbibliotekar

Stepišnik je simpatiziral z Vošnjakovim narodnim konceptom, namreč prebuditi kmeta, temelj vsakega naroda in ustanoviti čim več knjižnic za širjenje veselja do branja slovenske pisane besede. Leta 1867 sta Stepišnik in Vošnjak ustanovila Bralno društvo pod Pohorjem, prvo politično in kulturno društvo na Zgornji Ložnici. Ustanovila sta tudi knjižnico Bukvarnico, ki ima prvi zapis v inventarno knjigo datiran 24. avgusta 1863. To je bila prva slovenska potujoča knjižnica. Lovro je knjige nosil v zvrhanem košu, od hiše do hiše, in jih posojal neukim kmetom. Čez mesec dni se je ponovno odpravil na pot in knjige zamenjal. Hodil je po Zgornji Ložnici, Tinjski Gori, Gladomesu in Kostanjevcu. S tem je želel spodbuditi branje slovenskih knjig. Knjižnica je delovala do leta 1870, ko se je Lovro preselil v Slovensko Bistrico, a se je še vedno zelo rad vračal na Zgornjo Ložnico. Lovro Stepišnik se je rad pogovarjal z ljudmi in spoznaval ljudske običaje, od leta 1850 naprej je popisoval letino in vreme, zbiral je pohorske ljudske pripovedke, ljudske vremenske pregovore in uganke. Njegovo najbolj znano delo, Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenbistriške okolice na Štajerskem (1884), je knjižica pesmi ženitnih običajev, ki so jih v tistih časih recitirali ali peli pred poroko. Tu ne gre za ponarodele pesmi, ampak za besedila avtorjev, kot so P.E. Zagorec, A.M. Slomšek, I.L. Rečiški in drugi. Pesmi opevajo tudi »žlahtno kapljico« in marsikatera pesem je religiozno obarvana. Objavil je še Pohorske pripovedke (Kmetijske in rokodelske Novice, 1864), Ptiči z govornim petjem (Slovenski glasnik, 1866) in Oče svojega sinčka proda (Besednik, 1869). Neobjavljena dela so ostala : Glagola, zbirka tujih pesmi za različne dobe človeškega življenja (zavrnjeno leta 1887 s strani Mohorjeve družbe), zbrano ljudsko blago naslovljeno Zlati venec in pripovedka Ahasver. Stepišnik je doživel zavrnitev tudi s strani Frana Levstika, ki v časopisu Pavliha ni hotel objaviti njegovih šaljivih zgodb. Stepišnik se je v manjši meri tudi politično udejstvoval, agitiral je pri deželnozbornih volitvah za kandidata Dominkuša in Vošnjaka. Leta 1869 se je na pobudo Vošnjaka udeležil vižmarskega tabora in v ljubljanski Čitalnici spoznal Janeza Bleiweisa in Zarnika. Podpisal je tudi protest proti izvolitvi K. Seidla za poslanca štajerskega deželnega zbora ter vabilo za štajersko narodno zborovanje domoljubov pri Celju, z namenom zmanjšati obisk na nemških shodih. Od leta 1870 naprej se je Stepišnik le še redko oglasil, razočaranje je doživel 19. junija 1870 ob napadu Sternbergerjevih kovačev in slovenjebistrških Nemcev na slovenskega poslanskega kandidata Serneca in Radeja v Novi Vasi v bližini Slovenske Bistrice. Kljub celotni narodovi agitaciji ob volitvah, sta še vedno vodila K. Seidl in F. Brandstetter, kar je bilo za Stepišnika bridko spoznanje. Leta 1876 je podpisal še volilni oklic za Radeja v mariborski Čitalnici.

Objave, pomembna dela

[uredi | uredi kodo]
  • Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenbistriške okolice na Štajerskem (1884). Maribor: J.Leon. (COBISS)
  • Pohorske pripovedke (Kmetijske in rokodelske Novice, 1864, 227-8)
  • Ptiči z govornim petjem (Slovenski glasnik, 1866, 378)
  • Oče svojega sinečka proda (Besednik. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo, 1869, 115) [1]


Objave v časopisu Slovenski gospodar

[uredi | uredi kodo]
  • o slovenskem pouku za kmetijstvo na ljudskih šolah (1867, št. 6)
  • o pravilni hrambi žitaric (1867, št. 8)
  • o skrbi za prosvetljene nar. župane (1867, št. 26)
  • o Bralnem društvu (1867, št. 31, 33)
  • o kmetovem napredku (1868, št. 19)
  • o enakopravnosti slovenščine v javnem življenju, slov. pouku na mariborski kmetijski šoli (1868, št. 76)
  • za Vošnjakov god (1889, št.13)
  • o skrbi za starine (1890, pril. št. 10)

Poimenovanja po osebi

[uredi | uredi kodo]

Kot spomin na prvega slovenskega potujočega knjižničarja, Lovra Stepišnika, je bil 8. 10. 1998 ustanovljen Stepišnikov sklad. Sklad je bil ustanovljen s strani Združenja bibliotekarskih društev Slovenije, njegov namen pa sloni predvsem na pospeševanju razvoja potujočega knjižničarstva in strokovnega dela na tem področju.

  • Stepišnikov sklad

Viri

[uredi | uredi kodo]

Časopisni članki:

  • Gradišnik, S. (14.9.2006). Lovro Stepišnik 1834 - 1912 / Jožef Straub1712 - 1756 : iz arhiva kulturne dediščine : grajski stolpec. Panorama, 17, str. 4. (COBISS)
  • Stepišnik, L. (14.11.1867). Bralno društvo in jegova knjižnica v zgornji Ložnici na Pohorju. Zgodovina društva. Slovenski gospodar, 1. (dLib.si)
  • Šrimpf, F. (4.9.1987). Knjižnica iz naše preteklosti. Lovro Stepišnik : Ženitne ali svatbine navade in napitnice. Večer, 43, str. 4. (COBISS)
  • Topolovec, V. (7.2.1996). Lovro Stepišnik - prvi potujoči knjižničar : po poti kulturne dediščine. Tednik, 49, str. 6. (COBISS)
  • Topolovec, V. (junij 1996). Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar : prva potujoča knjižnica na Slovenskem. Rodna gruda : revija za Slovence po svetu, 43, str. 17. (COBISS)

Internetni viri:

  • Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. »Stepišnikov sklad«. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2007. Pridobljeno 18. aprila 2010.
  • »Slovenski biografski leksikon 1925-1991«. Ljubljana: SAZU. Pridobljeno 18. aprila 2010.
  • »KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica«. Zgornja Ložnica: KUD Lojze Avžner. Pridobljeno 18. aprila 2010.[mrtva povezava]
  • »Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica«. Slovenska Bistrica: Knjižnica Josipa Vošnjaka. Pridobljeno 18. aprila 2010.[mrtva povezava]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ (dLib.si)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Lovro Stepišnik – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lovro_Stepišnik&oldid=6248409«