Pojdi na vsebino

Splošna deklaracija človekovih pravic: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vitosmo (pogovor | prispevki)
Oznaki: vrnjeno Izboljšani urejevalnik wikikode
Botopol (pogovor | prispevki)
m izogib preusmeritvi predloge
 
(19 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Eleanor Roosevelt UDHR.jpg|thumb|250px|Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949)]]
[[Slika:Eleanor Roosevelt UDHR.jpg|thumb|250px|Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949)]]


'''Splôšna deklarácija človékovih pravíc''' (oznaka [[Resolucija generalne skupščine Združenih narodov|resolucije]]: '''A/RES/217A (III)''') je [[deklaracija]], ki jo je sprejela [[Generalna skupščina OZN|generalna skupščina]] [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] na svojem zasedanju [[10. december|10. decembra]] [[1948]], v kateri so očrtane osnovne [[človekove pravice]]. Njen poglavitni avtor je [[John Peters Humphrey]] iz [[Kanada|Kanade]], pri pisanju pa so sodelovali še [[Eleanor Roosevelt]] iz [[Združene države Amerike|ZDA]], [[René Cassin]] iz [[Francija|Francije]], [[P. C. Čang]] iz [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in drugi.
'''Splôšna deklarácija človékovih pravíc''' (oznaka [[Resolucija generalne skupščine Združenih narodov|resolucije]]: '''A/RES/217A (III)''') je [[deklaracija]], ki jo je sprejela [[Generalna skupščina OZN|generalna skupščina]] [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] na svojem zasedanju [[10. december|10. decembra]] [[1948]], v [[Pariz|Parizu]], v kateri so očrtane osnovne [[človekove pravice]]. Njen poglavitni avtor je [[John Peters Humphrey]] iz [[Kanada|Kanade]], pri pisanju pa so sodelovali še [[Eleanor Roosevelt]] iz [[Združene države Amerike|ZDA]], [[René Cassin]] iz [[Francija|Francije]], [[P. C. Čang]] iz [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in drugi.


Svoj glas za sprejetje deklaracije je 10. decembra 1948 oddalo 48 držav, proti sprejetju ga ni oddala nobena. Glasovanja se je vzdržalo osem držav: [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Sovjetska zveza]], [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]], [[Češkoslovaška]], [[Saudova Arabija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavija]] in [[Ukrajina]]. Južna Afrika se je vzdržala zaradi obrambe svojega političnega sistema [[apartheid]]a, Saudova Arabija pa je nasprotovala pravicam žensk in svobodi veroizpovedi. Po mnenju preostalih šest vzdržanih držav, ki so bile pod [[komunizem|komunistično]] oblastjo, deklaracija ni dovolj močno obsodila [[nacizem|nacizma]] in [[fašizem|fašizma]], a je pomembno vlogo pri njihovem vzdržanju igralo nasprotovanje pravici državljanov, da lahko zapustijo svoje države.
Svoj glas za sprejetje deklaracije je 10. decembra 1948 oddalo 48 držav, proti sprejetju ga ni oddala nobena. Glasovanja se je vzdržalo osem držav: [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Sovjetska zveza]], [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]], [[Češkoslovaška]], [[Saudova Arabija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavija]] in [[Ukrajina]]. Južna Afrika se je vzdržala zaradi obrambe svojega političnega sistema [[apartheid]]a, Saudova Arabija pa je nasprotovala pravicam žensk in svobodi veroizpovedi. Po mnenju preostalih šest vzdržanih držav, ki so bile pod [[komunizem|komunistično]] oblastjo, deklaracija ni dovolj močno obsodila [[nacizem|nacizma]] in [[fašizem|fašizma]], vendar je pomembno vlogo pri tem igralo njih nasprotovanje pravici državljanov, da lahko zapustijo svoje države.


Čeprav deklaracija sama po sebi ni [[pravo|pravno]] zavezujoč dokument, pa je služila kot osnova za dve pravno zavezujoči konvenciji Združenih narodov o človekovih pravicah, [[Mednarodna konvencija o državljanskih in političnih svoboščinah|Mednarodne konvencije o državljanskih in političnih svoboščinah]] ter [[Mednarodna konvencija o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah|Mednarodne konvencije o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah]]. Na deklaracijo se še vedno pogosto sklicujejo v akademskih in odvetniških krogih ter na ustavnih sodiščih.
Čeprav deklaracija sama po sebi ni [[pravo|pravno]] zavezujoč dokument, pa je služila kot osnova za dve pravno zavezujoči konvenciji Združenih narodov o človekovih pravicah, [[Mednarodna konvencija o državljanskih in političnih svoboščinah|Mednarodne konvencije o državljanskih in političnih svoboščinah]] ter [[Mednarodna konvencija o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah|Mednarodne konvencije o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah]]. Na deklaracijo se še vedno pogosto sklicujejo v akademskih in odvetniških krogih ter na ustavnih sodiščih.


[[Guinessova knjiga rekordov]] navaja, da je splošna deklaracija človekovih pravic med vsemi besedili prevedena v največ jezikov (v letu 2004 je to 330 jezikov).
[[Guinessova knjiga rekordov]] navaja, da je splošna deklaracija človekovih pravic med vsemi besedili prevedena v največ jezikov (v letu [[2004]] je to 330 jezikov).


Besedilo je razmeroma kratko in jasno, a ima dvomljive mednarodnopravne posledice, oziroma sklicevanje na kršitev teh pravic ne prinaša nujno hudih sankcij do države, ki je v kršitvi. Zagotavljanje veljavnosti dekleracije po mnenju mnogih pravnikov mednarodnega prava zagotavlja legitimnost [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], kar je bilo še posebej pomembno ob porušeni [[Društvo narodov|Ligi narodo]]<nowiki/>v in na novo vzpostavljeni Organizaciji združenih narodov.
Besedilo je razmeroma kratko in jasno, a ima dvomljive mednarodnopravne posledice, oziroma sklicevanje na kršitev teh pravic ne prinaša nujno hudih sankcij do države, ki je v kršitvi. Zagotavljanje veljavnosti deklaracije po mnenju mnogih pravnikov mednarodnega prava zagotavlja legitimnost [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], kar je bilo še posebej pomembno ob porušeni [[Društvo narodov|Ligi narodo]]<nowiki/>v in na novo vzpostavljeni Organizaciji združenih narodov.


Dekleracija je izjava tistih pravic, ki morajo po vsem svetu biti zagotovljene za preprečevanje konfliktov med državami. Dekleracija vsebuje tudi pravice delavcev in njihovih socialnih pravic, kar je bila pravna novost izpred 2. svetovne vojne, uveljavljena v novih ustavah, recimo [[Weimarska republika|Weimarski ustav]]<nowiki/>i in [[Vidovdanska ustava|Vidovdanski ustavi]]. Pravice so bile prvič uvedene z [[Mednarodna organizacija dela|Mednarodno organizacijo dela]]. V smislu mednarodnega prava človekovih pravic je to temeljni dokument, na katerega naj bi se opirale vse ustave, ki želijo tvorno delovati v OZN. Ker je akt predvsem dekleratorne narave, je medijski, kulturni in politični vpliv ključen pri razreševanju kriz ob kršenju le-teh pravic, če članica varstva človekovih pravic ne jemlje resno na ravni njenega pravnega sistema. Pravice veljajo predvsem za obdobje miru,
Deklaracija je izjava tistih pravic, ki morajo po vsem svetu biti zagotovljene za preprečevanje konfliktov med državami. Deklaracija vsebuje tudi pravice delavcev in njihovih socialnih pravic, kar je bila pravna novost izpred [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], uveljavljena v novih ustavah, recimo [[Weimarska republika|Weimarski ustav]]<nowiki/>i in [[Vidovdanska ustava|Vidovdanski ustavi]]. Pravice so bile prvič uvedene z [[Mednarodna organizacija dela|Mednarodno organizacijo dela]]. V smislu mednarodnega prava človekovih pravic je to temeljni dokument, na katerega naj bi se opirale vse ustave, ki želijo tvorno delovati v [[Organizacija združenih narodov|OZN]]. Ker je akt predvsem deklaratorne narave, je medijski, kulturni in politični vpliv ključen pri razreševanju kriz ob kršenju le-teh pravic, če članica varstva človekovih pravic ne jemlje resno na ravni njenega pravnega sistema. Pravice veljajo predvsem za obdobje miru,


Značilnost novih ustav je, da praviloma vse te pravice vpišejo kot ustavne pravice. V nekaterih državah nimajo takšnega varstva, lahko so zakonska materija, ustavni amandma, predmet sodne prakse ali temeljne sodne odločbe, ki vpliva na vse nadaljnje sodbe sodišča. Pomen splošne dekleracije človekovih pravic je predvsem legitimnost s katero lahko s pomočjo dekleracije OZN poseže v konflikte, ki so porušili mir v različnih delih sveta.
Značilnost novih ustav je, da praviloma vse te pravice vpišejo kot ustavne pravice. V nekaterih državah nimajo takšnega varstva, lahko so zakonska materija, ustavni amandma, predmet sodne prakse ali temeljne sodne odločbe, ki vpliva na vse nadaljnje sodbe sodišča. Pomen splošne deklaracije človekovih pravic je predvsem legitimnost s katero lahko s pomočjo deklaracije OZN poseže v konflikte, ki so porušili mir v različnih delih sveta.


== Zgradba in vsebina ==
== Zgradba in vsebina ==
Vrstica 30: Vrstica 30:


Cassin je Deklaracijo primerjal s [[Portik|portikom]] grškega templja z osnovo, stopnicami, štirimi stebri in [[Pediment|pedimentom]]. Člena 1 in 2 - z načeli dostojanstva, svobode, enakosti in bratstva - sta služila kot temelj. Sedem odstavkov preambule z razlogi za izjavo predstavlja korake, ki vodijo do templja. Glavni del izjave so štirje stolpci. Prvi stolpec (členi 3–11) predstavlja pravice posameznika, kot sta pravica do življenja in prepoved suženjstva. Drugi stolpec (12. do 17. člen) predstavlja pravice posameznika v civilni in politični družbi. Tretji stolpec (členi 18–21) se nanaša na duhovne, javne in politične svoboščine, kot sta svoboda vere in svoboda združevanja. V četrtem stolpcu (členi 22–27) so predstavljene socialne, ekonomske in kulturne pravice. Nazadnje, zadnji trije članki predstavljajo osnovo, ki povezuje strukturo, saj poudarjajo medsebojne dolžnosti vsakega posameznika drug do drugega in do družbe.
Cassin je Deklaracijo primerjal s [[Portik|portikom]] grškega templja z osnovo, stopnicami, štirimi stebri in [[Pediment|pedimentom]]. Člena 1 in 2 - z načeli dostojanstva, svobode, enakosti in bratstva - sta služila kot temelj. Sedem odstavkov preambule z razlogi za izjavo predstavlja korake, ki vodijo do templja. Glavni del izjave so štirje stolpci. Prvi stolpec (členi 3–11) predstavlja pravice posameznika, kot sta pravica do življenja in prepoved suženjstva. Drugi stolpec (12. do 17. člen) predstavlja pravice posameznika v civilni in politični družbi. Tretji stolpec (členi 18–21) se nanaša na duhovne, javne in politične svoboščine, kot sta svoboda vere in svoboda združevanja. V četrtem stolpcu (členi 22–27) so predstavljene socialne, ekonomske in kulturne pravice. Nazadnje, zadnji trije članki predstavljajo osnovo, ki povezuje strukturo, saj poudarjajo medsebojne dolžnosti vsakega posameznika drug do drugega in do družbe.
=== Sprejetje ===
Splošno deklaracijo je [[Generalna skupščina ZN|Generalna skupščina]] sprejela kot Resolucijo OZN A / RES / 217 (III) [A] 10. decembra 1948 v palači Chaillot v [[Pariz|Parizu]]. Od 58 članic OZN v tistem času jih je 48 glasovalo za, nobena proti, osem ni oddalo glasu<ref name="ccnmtl-10">{{cite web |url = http://ccnmtl.columbia.edu/projects/mmt/udhr/udhr_general/drafting_history_10.html |title=default |access-date=2013-07-12 |author=CCNMTL |website = Center for New Media Teaching and Learning (CCNMTL) |publisher = [[Columbia University]]}}</ref><ref name="unac-qaa">{{cite web |url = http://www.unac.org/rights/question.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20120912162219/http://www.unac.org/rights/question.html |archive-date=2012-09-12 |title=Questions and answers about the Universal Declaration of Human Rights |author=UNAC |publisher=United Nations Association in Canada (UNAC) |page="Who are the signatories of the Declaration?"}}</ref> Honduras in Jemen pa nista glasovala ali se vzdržala .<ref name="tagesspiegel-menschenrechte">{{cite web |url=http://www.tagesspiegel.de/politik/international/menschenrechte-die-maechtigste-idee-der-welt/1392182.html |title=Menschenrechte: Die mächtigste Idee der Welt |access-date=2013-07-12 |author=Jost Müller-Neuhof |date=2008-12-10 |work=Der Tagesspiegel |language=de}}</ref>
Eleanor Roosevelt je zaslužna za ključno podporo za sprejetje deklaracije tako v ZDA kot po vsem svetu, ker je bila sposobna priti blizu različnim in pogosto nasprotujočim si političnim blokom.<ref>{{Cite web|date=2018-12-05|title=70 Years of Impact: Insights on the Universal Declaration of Human Rights|url=https://unfoundation.org/blog/post/70-years-of-impact-insights-on-the-universal-declaration-of-human-rights/|access-date=2020-09-13|website=unfoundation.org|language=en-US}}</ref>


== Pomen ==
Zapisnik sestanka omogoča neposreden vpogled v razpravo o sprejetju deklaracije..<ref>{{cite web |url = http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/PV.183 |title=default |access-date=2017-08-30 |author=United Nations}}</ref> Stališče Južne Afrike lahko razumemo kot poskus zaščite njene doktrine [[Apartheid|apartheida]], ki je očitno kršil več členov v izjavi. .<ref name="ccnmtl-10" /> Vzdržani glas Saudske Arabije sta spodbudila predvsem dva člena deklaracije: člen 18, ki določa, da ima vsakdo pravico "spremeniti svojo vero ali prepričanje", in člen 16, T o enakih zakonskih pravicah.<ref name="ccnmtl-10" /> Vzdržani glasovi šestih komunističnih narodov so se osredotočili na stališče, da deklaracija ni dovolj ostro obsodila fašizma in nacizma;<ref name="danchin">{{cite web |url = http://ccnmtl.columbia.edu/projects/mmt/udhr/udhr_general/drafting_history_10.html|access-date=2015-02-25 |title=The Universal Declaration of Human Rights: Drafting History – 10. Plenary Session of the Third General Assembly Session |author=Peter Danchin}}</ref> Eleanor Roosevelt je njih sporno stališče pripisala členu 13, ki državljanom zagotavlja pravico, da zapustijo svoje države.<ref>{{harvnb |Glendon |2002 |pp=169–70}}</ref> Drugi opazovalci opozarjajo na nasprotovanje sovjetskega bloka "negativnim pravicam" deklaracije, na primer določbi, ki vlade pozivajo, naj ne kršijo nekaterih državljanskih in političnih pravic..<ref>{{Cite web|date=2018-12-05|title=70 Years of Impact: Insights on the Universal Declaration of Human Rights|url=https://unfoundation.org/blog/post/70-years-of-impact-insights-on-the-universal-declaration-of-human-rights/|access-date=2020-09-13|website=unfoundation.org|language=en-US}}</ref>
[[Slika:Universal_Declaration_of_Human_Rights_(miniature_book).JPG|sličica|v žepni obliki]]
Deklaracija ima prelomni pomen, ker zagotavlja celovit in splošen sklop načel v obliki sekularnega, apolitičnega dokumenta, ki izrecno presega kulture, religije, pravne sisteme in politične ideologije.<ref name="blogs.lse.ac.uk">{{navedi splet|date=10 December 2012|title=Human Rights: The Universal Declaration vs The Cairo Declaration|url=https://blogs.lse.ac.uk/mec/2012/12/10/1569/|access-date=20 August 2020|website=Middle East Centre}}</ref> Njen cilj univerzalnosti so imenovali "brezmejno idealistično" in "najbolj ambiciozno lastnost".<ref>{{navedi splet|title=Boundlessly Idealistic, Universal Declaration Of Human Rights Is Still Resisted|url=https://www.npr.org/2018/12/10/675210421/its-human-rights-day-however-its-not-universally-accepted|access-date=2020-08-20|website=NPR.org|language=en}}</ref> Izjava je prvi instrument mednarodnega prava, ki je uporabil besedno zvezo "pravna država" in s tem vzpostavila načelo, da so vsi člani vseh družb zakoni enako pravno zavezani, ne glede na pravni ali politični sistem.<ref>{{navedi splet|title=Universal Declaration of Human Rights|url=http://www.un.org/en/universal-declaration-human-rights/|access-date=2017-12-07|website=www.un.org|language=en}}</ref>


Izjava je bila uradno sprejeta kot dvojezični dokument v [[Angleščina|angleščini]] in [[Francoščina|francoščini]] z uradnimi prevodi v [[Kitajščina|kitajščino]], [[Ruščina|ruščino]] in [[Španščina|španščino]], ki so vsi uradni delovni jeziki OZN.<ref>{{navedi splet|title=A/RES/217(III)|url=http://unbisnet.un.org:8080/ipac20/ipac.jsp?session=14O243550E15G.60956&profile=voting&uri=full=3100023~!909326~!676&ri=1&aspect=power&menu=search&source=~!horizon|publisher=UNBISNET|access-date=13 Jun 2017}}</ref>Zaradi njene univerzalne narave so si ZN v sodelovanju z zasebnimi in javnimi subjekti in posamezniki prizadevali za prevod dokumenta v čim več jezikov.<ref>{{navedi splet|title=OHCHR {{!}} About the Universal Declaration of Human Rights Translation Project|url=https://www.ohchr.org/EN/UDHR/Pages/Introduction.aspx|access-date=2020-09-13|website=www.ohchr.org}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.ohchr.org/EN/UDHR/pages/WorldRecord.aspx|title=Universal Declaration of Human Rights|publisher=United Nations Office of the High Commissioner for Human Rights}}</ref> Izjava je leta 2020 bila na voljo v več kot 524 jezikih,<ref>{{navedi splet|title=OHCHR {{!}} World Record|url=https://www.ohchr.org/EN/UDHR/Pages/WorldRecord.aspx|access-date=2020-08-20|website=www.ohchr.org}}</ref> tako da je dalje največkrat prevedeno besedilo človeštva.<ref>{{navedi splet|title=Most translated document|url=https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/most-translated-document|access-date=2020-09-13|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref>
Britanska delegacija je med glasovanjem za izjavo izrazila razočaranje, ker ima predlagani dokument moralne obveznosti, vendar nima pravne veljave; ;<ref>{{cite book|url=http://www.bl.uk/collection-items/universal-declaration-of-human-rights|title=''Universal Declaration of Human Rights. Final authorized text''|date=September 1952|publisher=The British Library|access-date=16 August 2015}}</ref> Šele leta 1976 je začel veljati Mednarodni dogovor o državljanskih in političnih pravicah, ki je večini deklaracije podelil pravni status.


V svoji preambuli se vlade zavezujejo, da se bodo s svojim ljudstvom uvajale postopnih ukrepov, ki zagotavljajo splošno in učinkovito priznavanje in spoštovanje človekovih pravic, določenih v izjavi. Eleanor Roosevelt je podprla sprejetje besedila kot izjave in ne kot pogodbe, ker je verjela, da bo imelo enak vpliv na globalno družbo, kot je imela ameriška [[deklaracija neodvisnosti ZDA]].<ref>{{navedi splet|last1=Timmons|first1=Eric J.|title=Mspy and USA declaration|url=https://www.spysoftwarecoupon.com/mspy-promo-code/|website=4everY|publisher=SpySoft|access-date=26 December 2017}}</ref> Čeprav ni pravno zavezujoča, je deklaracija vključena v večino državnih ustav in je nanje vplivala od leta 1948. Služila je tudi kot podlaga za vse večje število nacionalnih zakonov, mednarodnih zakonov in pogodb ter za vedno večje število regionalnih, podnacionalnih in nacionalnih institucij, ki ščitijo in spodbujajo človekove pravice.
[[File:Universal declaration of human rights voters.svg|thumb|Glasovanje držav na zasedanjuZeleno: glasovale za;

Oranžno: vzdržale glasovanja;
Vseobsežne določbe deklaracije služijo kot "merilo" in sklicna točka, po kateri se presojajo zaveze držav glede človekovih pravic v okviru civilnega in izvršilnega prava.<ref>{{navedi splet|date=2018-12-05|title=70 Years of Impact: Insights on the Universal Declaration of Human Rights|url=https://unfoundation.org/blog/post/70-years-of-impact-insights-on-the-universal-declaration-of-human-rights/|access-date=2020-09-13|website=unfoundation.org|language=en-US}}</ref>
Črno: niso glasovale

Sive države: še ne članice OZN]]
== Sklici ==
Večina držav članic ZN je postala neodvisna kasneje in se kasneje pridružila organizaciji, kar je razlog za razmeroma majhno število udeleženk zgodovinskega glasovanja.<ref>{{cite web|title=OHCHR - Human Rights in the World|url=http://www.ohchr.org/EN/Countries/Pages/HumanRightsintheWorld.aspx|website=www.ohchr.org}}</ref>
{{sklici}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==


{{Wikivir}}
{{Wikivir}}
* [http://www.unac.org/rights/question.html Questions and answers about the Universal Declaration]
* [http://www.unac.org/rights/question.html Questions and answers about the Universal Declaration] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120912162219/http://www.unac.org/rights/question.html |date=2012-09-12 }}
* [http://www.varuh-rs.si/index.php?id=102 Splošna deklaracija človekovih pravic]
* [http://www.varuh-rs.si/index.php?id=102 Splošna deklaracija človekovih pravic]


Vrstica 53: Vrstica 53:
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}


[[Kategorija:Resolucije generalne skupščine OZN]]
[[Kategorija:Resolucije Generalne skupščine Združenih narodov]]
[[Kategorija:Mednarodni sporazumi]]
[[Kategorija:Mednarodni sporazumi]]
[[Kategorija:1948 v pravu]]
[[Kategorija:1948 v pravu]]
[[Kategorija:Človekove pravice]]
[[Kategorija:Instrumenti človekovih pravic]]
[[Kategorija:Dela leta 1948]]
[[Kategorija:Dela leta 1948]]
<references />
<references />

Trenutna redakcija s časom 18:36, 15. julij 2024

Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949)

Splôšna deklarácija človékovih pravíc (oznaka resolucije: A/RES/217A (III)) je deklaracija, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju 10. decembra 1948, v Parizu, v kateri so očrtane osnovne človekove pravice. Njen poglavitni avtor je John Peters Humphrey iz Kanade, pri pisanju pa so sodelovali še Eleanor Roosevelt iz ZDA, René Cassin iz Francije, P. C. Čang iz Kitajske in drugi.

Svoj glas za sprejetje deklaracije je 10. decembra 1948 oddalo 48 držav, proti sprejetju ga ni oddala nobena. Glasovanja se je vzdržalo osem držav: Belorusija, Poljska, Sovjetska zveza, Južna Afrika, Češkoslovaška, Saudova Arabija, Jugoslavija in Ukrajina. Južna Afrika se je vzdržala zaradi obrambe svojega političnega sistema apartheida, Saudova Arabija pa je nasprotovala pravicam žensk in svobodi veroizpovedi. Po mnenju preostalih šest vzdržanih držav, ki so bile pod komunistično oblastjo, deklaracija ni dovolj močno obsodila nacizma in fašizma, vendar je pomembno vlogo pri tem igralo njih nasprotovanje pravici državljanov, da lahko zapustijo svoje države.

Čeprav deklaracija sama po sebi ni pravno zavezujoč dokument, pa je služila kot osnova za dve pravno zavezujoči konvenciji Združenih narodov o človekovih pravicah, Mednarodne konvencije o državljanskih in političnih svoboščinah ter Mednarodne konvencije o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah. Na deklaracijo se še vedno pogosto sklicujejo v akademskih in odvetniških krogih ter na ustavnih sodiščih.

Guinessova knjiga rekordov navaja, da je splošna deklaracija človekovih pravic med vsemi besedili prevedena v največ jezikov (v letu 2004 je to 330 jezikov).

Besedilo je razmeroma kratko in jasno, a ima dvomljive mednarodnopravne posledice, oziroma sklicevanje na kršitev teh pravic ne prinaša nujno hudih sankcij do države, ki je v kršitvi. Zagotavljanje veljavnosti deklaracije po mnenju mnogih pravnikov mednarodnega prava zagotavlja legitimnost Organizacije združenih narodov, kar je bilo še posebej pomembno ob porušeni Ligi narodov in na novo vzpostavljeni Organizaciji združenih narodov.

Deklaracija je izjava tistih pravic, ki morajo po vsem svetu biti zagotovljene za preprečevanje konfliktov med državami. Deklaracija vsebuje tudi pravice delavcev in njihovih socialnih pravic, kar je bila pravna novost izpred 2. svetovne vojne, uveljavljena v novih ustavah, recimo Weimarski ustavi in Vidovdanski ustavi. Pravice so bile prvič uvedene z Mednarodno organizacijo dela. V smislu mednarodnega prava človekovih pravic je to temeljni dokument, na katerega naj bi se opirale vse ustave, ki želijo tvorno delovati v OZN. Ker je akt predvsem deklaratorne narave, je medijski, kulturni in politični vpliv ključen pri razreševanju kriz ob kršenju le-teh pravic, če članica varstva človekovih pravic ne jemlje resno na ravni njenega pravnega sistema. Pravice veljajo predvsem za obdobje miru,

Značilnost novih ustav je, da praviloma vse te pravice vpišejo kot ustavne pravice. V nekaterih državah nimajo takšnega varstva, lahko so zakonska materija, ustavni amandma, predmet sodne prakse ali temeljne sodne odločbe, ki vpliva na vse nadaljnje sodbe sodišča. Pomen splošne deklaracije človekovih pravic je predvsem legitimnost s katero lahko s pomočjo deklaracije OZN poseže v konflikte, ki so porušili mir v različnih delih sveta.

Zgradba in vsebina

[uredi | uredi kodo]

Na temeljno strukturo Splošne deklaracije je vplival Napoléon Code, vključno s preambulo in uvodnimi splošnimi načeli. Njegova končna struktura se je oblikovala v drugem osnutku, ki ga je pripravil francoski pravnik René Cassin, ki je delal na začetnem osnutku, ki ga je pripravil kanadski pravnik John Peters Humphrey.

Deklaracija je sestavljena iz naslednjega:

  • V preambuli so navedeni zgodovinski in družbeni vzroki, ki so privedli do potrebe po pripravi osnutka deklaracije.
  • Členi 1–2 so vzpostavili osnovne pojme dostojanstva, svobode in enakosti.
  • Od 3. do 5. člena so bile določene tudi druge posamezne pravice, kot so pravica do življenja in prepoved suženjstva in mučenja.
  • Členi 6–11 se sklicujejo na temeljno zakonitost človekovih pravic s posebnimi pravnimi sredstvi, navedenimi v njihovo obrambo, kadar so kršene.
  • Členi 12–17 določajo pravice posameznika do skupnosti, vključno s svobodo gibanja.
  • Členi 18–21 so sankcionirali tako imenovane »ustavne svoboščine« ter duhovne, javne in politične svoboščine, kot so svoboda misli, mnenja, vere in vesti, besede in mirnega združevanja posameznika.
  • Členi 22–27 so sankcionirali posameznikove ekonomske, socialne in kulturne pravice, vključno z zdravstvenim varstvom. Zagotavlja ekspanzivno pravico do življenjskega standarda, zagotavlja dodatne nastanitve v primeru telesne oslabelosti ali invalidnosti in posebej omenja skrb, namenjeno tistim v materinstvu ali otroštvu.
  • Členi 28–30 so določili splošna sredstva za uresničevanje teh pravic, področja, na katerih pravic posameznika ni mogoče uveljaviti, dolžnost posameznika do družbe in prepoved uporabe pravic v nasprotju z nameni organizacije Združenih narodov

Cassin je Deklaracijo primerjal s portikom grškega templja z osnovo, stopnicami, štirimi stebri in pedimentom. Člena 1 in 2 - z načeli dostojanstva, svobode, enakosti in bratstva - sta služila kot temelj. Sedem odstavkov preambule z razlogi za izjavo predstavlja korake, ki vodijo do templja. Glavni del izjave so štirje stolpci. Prvi stolpec (členi 3–11) predstavlja pravice posameznika, kot sta pravica do življenja in prepoved suženjstva. Drugi stolpec (12. do 17. člen) predstavlja pravice posameznika v civilni in politični družbi. Tretji stolpec (členi 18–21) se nanaša na duhovne, javne in politične svoboščine, kot sta svoboda vere in svoboda združevanja. V četrtem stolpcu (členi 22–27) so predstavljene socialne, ekonomske in kulturne pravice. Nazadnje, zadnji trije članki predstavljajo osnovo, ki povezuje strukturo, saj poudarjajo medsebojne dolžnosti vsakega posameznika drug do drugega in do družbe.

Pomen

[uredi | uredi kodo]
v žepni obliki

Deklaracija ima prelomni pomen, ker zagotavlja celovit in splošen sklop načel v obliki sekularnega, apolitičnega dokumenta, ki izrecno presega kulture, religije, pravne sisteme in politične ideologije.[1] Njen cilj univerzalnosti so imenovali "brezmejno idealistično" in "najbolj ambiciozno lastnost".[2] Izjava je prvi instrument mednarodnega prava, ki je uporabil besedno zvezo "pravna država" in s tem vzpostavila načelo, da so vsi člani vseh družb zakoni enako pravno zavezani, ne glede na pravni ali politični sistem.[3]

Izjava je bila uradno sprejeta kot dvojezični dokument v angleščini in francoščini z uradnimi prevodi v kitajščino, ruščino in španščino, ki so vsi uradni delovni jeziki OZN.[4]Zaradi njene univerzalne narave so si ZN v sodelovanju z zasebnimi in javnimi subjekti in posamezniki prizadevali za prevod dokumenta v čim več jezikov.[5] [6] Izjava je leta 2020 bila na voljo v več kot 524 jezikih,[7] tako da je dalje največkrat prevedeno besedilo človeštva.[8]

V svoji preambuli se vlade zavezujejo, da se bodo s svojim ljudstvom uvajale postopnih ukrepov, ki zagotavljajo splošno in učinkovito priznavanje in spoštovanje človekovih pravic, določenih v izjavi. Eleanor Roosevelt je podprla sprejetje besedila kot izjave in ne kot pogodbe, ker je verjela, da bo imelo enak vpliv na globalno družbo, kot je imela ameriška deklaracija neodvisnosti ZDA.[9] Čeprav ni pravno zavezujoča, je deklaracija vključena v večino državnih ustav in je nanje vplivala od leta 1948. Služila je tudi kot podlaga za vse večje število nacionalnih zakonov, mednarodnih zakonov in pogodb ter za vedno večje število regionalnih, podnacionalnih in nacionalnih institucij, ki ščitijo in spodbujajo človekove pravice.

Vseobsežne določbe deklaracije služijo kot "merilo" in sklicna točka, po kateri se presojajo zaveze držav glede človekovih pravic v okviru civilnega in izvršilnega prava.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Human Rights: The Universal Declaration vs The Cairo Declaration«. Middle East Centre. 10. december 2012. Pridobljeno 20. avgusta 2020.
  2. »Boundlessly Idealistic, Universal Declaration Of Human Rights Is Still Resisted«. NPR.org (v angleščini). Pridobljeno 20. avgusta 2020.
  3. »Universal Declaration of Human Rights«. www.un.org (v angleščini). Pridobljeno 7. decembra 2017.
  4. »A/RES/217(III)«. UNBISNET. Pridobljeno 13. junija 2017.
  5. »OHCHR | About the Universal Declaration of Human Rights Translation Project«. www.ohchr.org. Pridobljeno 13. septembra 2020.
  6. »Universal Declaration of Human Rights«. United Nations Office of the High Commissioner for Human Rights.
  7. »OHCHR | World Record«. www.ohchr.org. Pridobljeno 20. avgusta 2020.
  8. »Most translated document«. Guinness World Records (v britanski angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2020.
  9. Timmons, Eric J. »Mspy and USA declaration«. 4everY. SpySoft. Pridobljeno 26. decembra 2017.
  10. »70 Years of Impact: Insights on the Universal Declaration of Human Rights«. unfoundation.org (v ameriški angleščini). 5. december 2018. Pridobljeno 13. septembra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]