Leon III. Izavrijec: Razlika med redakcijama

Leon III. Izavrijec
Leon III. Izavrijec
Cesar Bizantinskega cesarstva
Vladanje	25. marec 717 - 18. junij 741
Predhodnik	Teodozij III.
Naslednik	Konstantin V. Kopronim
Rojstvo	675; Kahramanmaraş[d]
Smrt	18. junij 741; Konstantinopel
Soproga	Marija
Potomci	Konstantin V. Kopronim; Ana, poročena z Artabazdom ; Irena ; Kosmo
Vladarska rodbina	Izavrijska dinastija

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 11:16, 1. maj 2024

Za druge pomene glej Leon (razločitev).

Leon III. Izavrijec ali Sirec (srednjeveško grško Λέων Γ΄, latinizirano: Leōn III), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 717 do 741, * okrog 685, † 18. junij 741.

Prekinil je obdobje državne nestabilnosti, uspešno obranil cesarstvo pred Arabci in prepovedal ikonodulstvo.^[3]

Življenjepis

Mladost

Leon, s pravim imenom Konon, je bil rojen v Germanikeji (Maraş) v sirski provinci Komageni. Nekateri avtorji, med njimi tudi bizantinski kronist Teofan Spovednik, so trdili, da se je Kononova družina preselila iz Sirije v Trakijo, kjer je vstopila službo cesarja Justinijana II. Ko je Justinijan z vojsko kakšnih 15.000 konjenikov, ki mu jih je dal na razpolago car Tervel Bolgarski, leta 705 napadel Konstantinopel, je z njim odšla tudi Leonova družina.

Po Justinijanovi zmagi in prevzemu oblasti je Leon odšel na diplomatsko misijo v Alanijo in Laziko, kjer naj bi sklenil zavezništvo proti Umajadskemu kalifatu Al-Valida I.

Cesar Anastazij II. ge je imenoval za komandanta (stratega) Anatolske teme. Po Anastazijevi odstavitvi se je Leon povezal s strategom Armenske teme Artabazdom in začel kovati zaroto proti novemu cesarju Teodoziju III. V njun dogovor je spadala tudi Artabazdova zaroka z Leonovo hčerko Ano.^[4]

Obleganje Konstantinopla

Glavni članek: Drugo arabsko obleganje Konstantinopla.

Leon je 25. marca 717 prišel v Konstantinopel, prisilil Teodozija III. k odstopu in se proglasil za cesarja Leona III. Kmalu po prevzemu oblasti se je moral soočiti z Arabci, ki so izkoristili notranje spore v Bizantinskem cesarstvu in avgusta 717 z vojsko 80.000–120.000 vojakov in močnim ladjevjem napadli Konstantinopel.^[5] Vojski umajadskega kalifa Sulejmana ibn Abd al-Malika je poveljeval general Maslama. Začelo se je drugo arabsko obleganje Konstantinopla, ki je trajalo dvanajst mesecev.

Bizantincem je z dobro načrtovanim in trdovratnim odporom uspelo odbiti Arabce. K temu jim je veliko pripomegel grški ogenj.^[4] Ko so Bizantincem prišli na pomoč Bolgari, so Arabci opustili vsako upanje na uspeh in se avgusta 718 umaknili.

Kalifa Sulejmana, ki je leta 717 umrl, je nasledil Omar II., ki ni imel ambicij po še enem obleganju mesta.

Reforma državne uprave

Leon je po umiku Arabcev nadaljeval z reformami državne uprave, ki je bila zaradi notranjih sporov v preteklem obdobju v popolnem razsulu. Leta 718 je zatrl upor na Siciliji, leta 719 pa upor odstavljenega cesarja Anastazija II.. Meje cesarstva je zavaroval tako, da je pozval slovanska plemena, naj se naselijo na razseljenih področjih, in povečal učinkovitost svoje armade. Ko je Umajadski kalifat leta 726 in 739 ponovno napadel Bizantinsko cesarstvo, so bili Arabci prepričljivo poraženi, še posebno pri Akoinonu leta 740. Leon je moč svoje vojske povečal z zavezništvom s Hazari in Gruzinci.

Leon je v državi uvedel niz reform, med katere so spadale odprava predplačila davkov, ki je obremenjevalo predvsem bolj premožne prebivalce, povišanje tlačanov v razred svobodnih zakupnikov in preoblikovanje družinskega, pomorskega in kazenskega prava, ki je smrtno kazen v mnogih primerih zamenjalo s pohabljenjem. Vse nove ukrepe je objavil leta 726 v zakoniku Ekloga (Izbor), ki je naletel na nekaj odpora v delu plemstva in visokega klera. Delno je reorganiziral tudi sistem upravnih enot (tem) in ustanovil novo upravno enoto v Egejski regiji.

Ikonoklazem

Leonove najbolj udarne reforme so se nanašale na verske zadeve, predvsem na ikonodulstvo.^[6] Po navidezno uspešnem poskusu prisilnega pokristjanjenja vseh Judov in montanistov leta 722 je v letih 726–729 izdal vrsto odredb proti čaščenju ikon.^[4] Namen prepovedi čaščenja je bil preprečiti zlorabe in izboljšati javno moralo. Odredbe so dobile podporo aristoracije in dela klera, večina teologov in vsi menihi pa so jim nepopustljivo oporekali. Prebivalstvo zahodnega dela cesarstva je tem odredbam odreklo poslušnost.

Upor, ki je predvsem zaradi verskih zadev izbruhnil v Grčiji, je leta 727 zadušila cesarska mornarica. Konstantinopelski patriarh German I. leta 730 ni hotel podpisati cesarskih ikonoklastičnih odredb in je raje odstopil. Leon je na njegovo mesto imenoval patriarha Anastazija,^[4] ki je glede čaščenja ikon poslušno stal na cesarjevi strani. Leon je s tem zadušil vso opozicijo v prestolnici.

V Italiji je kljubovalna drža papežev Gregorja II. in Gregorja III. glede čaščenja podob pripeljala do ostrega spora s cesarjem. Papeža sta leta 730 in 732 v Rimu sklicala cerkvena zbora, da bi preklela in izobčila ikonoklaste. Leon se jima je maščeval tako, da je škofije v južni Italiji in Iliriku prenesel v pristojnost konstantinoplskega patriarha.^[4] Spore med papežema in cesarjem je spremljal oborožen upor v ravenskem eksarhatu leta 727, katerega je Leon zatrl s svojim močnim ladjevje. Njegovo ladjevje je bilo zatem uničeno v neurju in politično stanje se je obrnilo proti njemu: podložniki v južni Italiji so uspešno kljubovali njegovim odredbam, ravenski eksarhat pa se je dokončno odcepil od cesarstva.

Leon III. je umrl 18. junija 741 zaradi vodenice.

Družina

Leon III. je imel s soprogo Marijo štiri poznane otroke:

Ano, ki je bila poročena s kasnejšim cesarjem Artabazdom
Konstantina V., ki je bil njegov naslednik
Ireno
Kosma

Sklici

↑ AlKindi
d:Track:Q101207543
↑ Enciclopedia Sapere — De Agostini Editore, 2001.
d:Track:Q63346450 d:Track:Q2521786
↑ Gero, Stephen (1973). Byzantine Iconoclasm during the Reign of Leo III, with Particular Attention to the Oriental Sources. Louvain: Secrétariat du Corpus SCO. ISBN 90-429-0387-2.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 ^4,4 Treadgold, Warren (1997). A History of the Byzantine State and Society. Stanford: University of Stanford Press. str. 346. ISBN 0-8047-2630-2.
↑ Guilland, Rodolphe. L’expédition de Maslama contre Constantinople (717 - 718), Études Byzantines, Pariz: Presses universitaires de France, 1959, str. 109-133.
↑ Ladner, Gerhart. Origin and Significance of the Byzantine Iconoclastic Controversy. Mediaeval Studies, 2, 1940, str. 127-149.

Glej tudi

Seznam cesarjev Bizantinskega cesarstva

Vladarski nazivi
Leon III. Izavrijec Izavrijska dinastija Rojen: okrog 685 Umrl: 18. junij 741
Predhodnik: Teodozij III.	Bizantinski cesar 717–741	Naslednik: Konstantin V.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q1982918_citetype_Q856638&quot;_data-entity-id=&quot;Q101207543&quot;&gt;AlKindi&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q101207543]]&lt;/div&gt;-1] AlKindi
d:Track:Q101207543

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q63346450&quot;&gt;Enciclopedia_Sapere&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:it:De_Agostini|De_Agostini_Editore]],_2001.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q63346450]][[d:Track:Q2521786]]&lt;/div&gt;-2] Enciclopedia Sapere — De Agostini Editore, 2001.
d:Track:Q63346450 d:Track:Q2521786

[3] Gero, Stephen (1973). Byzantine Iconoclasm during the Reign of Leo III, with Particular Attention to the Oriental Sources. Louvain: Secrétariat du Corpus SCO. ISBN 90-429-0387-2.

[Treadgold-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 ^4,4 Treadgold, Warren (1997). A History of the Byzantine State and Society. Stanford: University of Stanford Press. str. 346. ISBN 0-8047-2630-2.

[5] Guilland, Rodolphe. L’expédition de Maslama contre Constantinople (717 - 718), Études Byzantines, Pariz: Presses universitaires de France, 1959, str. 109-133.

[6] Ladner, Gerhart. Origin and Significance of the Byzantine Iconoclastic Controversy. Mediaeval Studies, 2, 1940, str. 127-149.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

@@ Vrstica 3: / Vrstica 3: @@
 |name            =Leon III. Izavrijec
 |title           =[[Seznam bizantinskih cesarjev|Cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]
-|image           =[[Slika:Solidus-Leo III and Constantine V-sb1504.jpg|300px]]
+|image           =<!-- WD -->
-|caption         =Solidus s podobo Leona III. in njegov sina<br> [[Konstantin V. Kopronim|Konstantina V.]]
 |reign           =[[25. marec]] [[717]] - [[18. junij]] [[741]]
 |coronation      =
-|othertitles     = Leon Sirijec
+|othertitles     = Leon Sirec
 |full name       =
 |predecessor     =[[Teodozij III.]]
@@ Vrstica 17: / Vrstica 16: @@
 |issue           = [[Konstantin V. Kopronim]]<br />Ana, poročena z [[Artabazd]]om <br />Irena <br /> Kosmo
 |dynasty         =[[Izavrijska dinastija]]
-|date of birth   = [[685]]
+|date of birth   = <!-- WD -->
-|place of birth  =
+|place of birth  =<!-- WD -->
-|date of death   =[[18. junij]] [[741]] (star 56 let)
+|date of death   =<!-- WD -->
-|place of death  =
+|place of death  =<!-- WD -->
-|date of burial  =
-|place of burial =
 |}}
-'''Leon III. Izavrijec''' ali '''Sirijec''' ([[grščina|grško]]: Λέων Γ΄, Leōn III), [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] od leta [[717]] do [[741]], * okrog [[685]], † [[18. junij]] [[741]].
+'''Leon III. Izavrijec''' ali '''Sirec''' ({{jezik-gkm|Λέων Γ΄|Leōn III}}), [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] od leta [[717]] do [[741]], * okrog [[685]], † [[18. junij]] [[741]].
-Prekinil je obdobje državne nestabilnosti, uspešno obranil cesarstvo pred [[Umajadski kalifat|Arabci]] in prepovedal čaščenje ikon ([[ikonodulstvo]]).<ref>Gero, Stephen (1973). ''Byzantine Iconoclasm during the Reign of Leo III, with Particular Attention to the Oriental Sources''. Louvain: Secrétariat du Corpus SCO. ISBN 9-0429-0387-2.</ref>
+Prekinil je obdobje državne nestabilnosti, uspešno obranil cesarstvo pred [[Umajadski kalifat|Arabci]] in prepovedal [[ikonodulstvo]].<ref>Gero, Stephen (1973). ''Byzantine Iconoclasm during the Reign of Leo III, with Particular Attention to the Oriental Sources''. Louvain: Secrétariat du Corpus SCO. ISBN 90-429-0387-2.</ref>
-==Življenjepis==
+== Življenjepis ==
-===Mladost===
+=== Mladost ===
-Leon, s pravim imenom Konon, je bil rojen v Germanikeji (Maraş) v [[Sirija|sirijski]] provinci [[Komagena|Komageni]]. Nekateri avtorji, med njimi tudi bizantinski kronist [[Teofan Spovednik]], so trdili, da se je Kononova družina preselila iz Sirije v [[Trakija|Trakijo]], kjer je vstopila službo cesarja [[Justinijan II.|Justinijana II.]]. Ko je Justinijan z vojsko kakšnih 15.000 konjenikov, ki mu jih je dal na razpolago car [[Tervel|Tervel Bolgarski]], leta 705 napadel [[Konstantinopel]], je z njim odšla tudi Leonova družina.
+Leon, s pravim imenom Konon, je bil rojen v Germanikeji (Maraş) v [[Sirija|sirski]] provinci [[Komagena|Komageni]]. Nekateri avtorji, med njimi tudi bizantinski kronist [[Teofan Spovednik]], so trdili, da se je Kononova družina preselila iz Sirije v [[Trakija|Trakijo]], kjer je vstopila službo cesarja [[Justinijan II.|Justinijana II.]] Ko je Justinijan z vojsko kakšnih 15.000 konjenikov, ki mu jih je dal na razpolago car [[Tervel|Tervel Bolgarski]], leta 705 napadel [[Konstantinopel]], je z njim odšla tudi Leonova družina.
-Po Justinijanovi zmagi in prevzemu oblasti je Leon odšel na diplomatsko misijo v [[Alanija|Alanijo]] in [[Egrisi|Laziko]], kjer naj bi sklenil zavezništvo proti [[Umajadski kalifat|Umajadskemu kalifatu]] [[Al-Valid I.|Al-Valida I.]].
+Po Justinijanovi zmagi in prevzemu oblasti je Leon odšel na diplomatsko misijo v [[Alanija|Alanijo]] in [[Egrisi|Laziko]], kjer naj bi sklenil zavezništvo proti [[Umajadski kalifat|Umajadskemu kalifatu]] [[Al-Valid I.|Al-Valida I.]]
-Cesar [[Anastazij II.]] ge je imenoval za komandanta ([[strateg]]a) [[Anatolija|Anatolske]] [[Tema (upravna enota)|teme]]. Po Anastazijevi odstavitvi se je Leon povezal s strategom [[Armenija|Armenske]] teme [[Artabazd]]om in začel kovati zaroto proti novemu cesarju [[Teodozij III.|Teodoziju III.]]. V njun dogovor je spadala tudi Artabazdova zaroka z Leonovo hčerko Ano.<ref name=Treadgold>Treadgold, Warren (1997). ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford: University of Stanford Press. str. 346. ISBN 0-8047-2630-2.</ref>
+Cesar [[Anastazij II.]] ge je imenoval za komandanta ([[strateg]]a) [[Anatolija|Anatolske]] [[Tema (upravna enota)|teme]]. Po Anastazijevi odstavitvi se je Leon povezal s strategom [[Armenija|Armenske]] teme [[Artabazd]]om in začel kovati zaroto proti novemu cesarju [[Teodozij III.|Teodoziju III.]] V njun dogovor je spadala tudi Artabazdova zaroka z Leonovo hčerko Ano.<ref name="Treadgold">Treadgold, Warren (1997). ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford: University of Stanford Press. str. 346. ISBN 0-8047-2630-2.</ref>
-===Obleganje Konstantinopla===
+=== Obleganje Konstantinopla ===
 {{glavni|Drugo arabsko obleganje Konstantinopla}}
-Leon je 25. marca 717 prišel v Konstantinopel, prisilil Teodozija III. k odstopu in se proglasil za cesarja Leona III.. Kmalu po prevzemu oblasti se je moral soočiti z [[Arabci]], ki so izkoristili notranje spore v Bizantinskem cesarstvu in avgusta 717 z vojsko 80.000-120.000 vojakov in močnim ladjevjem napadli Konstantinopel.<ref>Guilland, Rodolphe. ''L’expédition de Maslama contre Constantinople (717 - 718)'', Études Byzantines, Pariz: Presses universitaires de France, 1959, str. 109-133.</ref> Vojski umajadskega kalifa [[Sulejman ibn Abd al-Malik|Sulejmana ibn Abd al-Malika]] je poveljeval general Maslama. Začelo se je drugo arabsko obleganje Konstantinopla, ki je trajalo dvanajst mesecev.
+Leon je 25. marca 717 prišel v Konstantinopel, prisilil Teodozija III. k odstopu in se proglasil za cesarja Leona III. Kmalu po prevzemu oblasti se je moral soočiti z [[Arabci]], ki so izkoristili notranje spore v Bizantinskem cesarstvu in avgusta 717 z vojsko 80.000–120.000 vojakov in močnim ladjevjem napadli Konstantinopel.<ref>Guilland, Rodolphe. ''L’expédition de Maslama contre Constantinople (717 - 718)'', Études Byzantines, Pariz: Presses universitaires de France, 1959, str. 109-133.</ref> Vojski umajadskega kalifa [[Sulejman ibn Abd al-Malik|Sulejmana ibn Abd al-Malika]] je poveljeval general Maslama. Začelo se je drugo arabsko obleganje Konstantinopla, ki je trajalo dvanajst mesecev.
 Bizantincem je z dobro načrtovanim in trdovratnim odporom uspelo odbiti Arabce. K temu jim je veliko pripomegel [[grški ogenj]].<ref name=Treadgold/> Ko so Bizantincem prišli na pomoč [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgari]], so Arabci opustili vsako upanje na uspeh in se avgusta 718 umaknili.
-Kalifa Sulejmana, ki  je leta 717 umrl, je nasledil [[Omar ibn Abd al-Aziz|Omar II.]], ki ni imel ambicij po še enem obleganju mesta.
+Kalifa Sulejmana, ki je leta 717 umrl, je nasledil [[Omar ibn Abd al-Aziz|Omar II.]], ki ni imel ambicij po še enem obleganju mesta.
-===Reforma državne uprave===
+=== Reforma državne uprave ===
-Leon je po umiku Arabcev nadaljeval z reformami državne uprave, ki je bila zaradi notranjih sporov v preteklem obdobju v popolnem razsulu. Leta 718 je zatrl upor na [[Sicilija|Siciliji]], leta 719 pa upor odstavljenega cesarja Anastazija II.. Meje cesarstva je zavaroval tako, da je pozval [[Slovani|slovanska]] [[pleme|plemena]], naj se naselijo na razseljenih področjih, in povečal učinkovitost svoje armade. Ko je Umajadski kalifat leta 726 in 739 ponovno napadel Bizantinsko cesarstvo, so bili Arabci prepričljivo poraženi, še posebno pri Akoinonu leta 740. Leon je moč svoje vojske povečal z zavezništvom s [[Hazari]] in [[Gruzinci]].
+Leon je po umiku Arabcev nadaljeval z reformami državne uprave, ki je bila zaradi notranjih sporov v preteklem obdobju v popolnem razsulu. Leta 718 je zatrl upor na [[Sicilija|Siciliji]], leta 719 pa upor odstavljenega cesarja Anastazija II.. Meje cesarstva je zavaroval tako, da je pozval [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]na, naj se naselijo na razseljenih področjih, in povečal učinkovitost svoje armade. Ko je Umajadski kalifat leta 726 in 739 ponovno napadel Bizantinsko cesarstvo, so bili Arabci prepričljivo poraženi, še posebno pri Akoinonu leta 740. Leon je moč svoje vojske povečal z zavezništvom s [[Hazari]] in [[Gruzinci]].
-Leon je v državi uvedel niz reform, med katere so spadale odprava predplačila davkov, ki je  obremenjevalo predvsem bolj premožne prebivalce, povišanje [[tlačanstvo|tlačanov]] v razred svobodnih zakupnikov in preoblikovanje družinskega, pomorskega in kazenskega prava, ki je smrtno kazen v mnogih primerih zamenjalo s pohabljenjem. Vse nove ukrepe je objavil leta 726 v zakoniku ''Ekloga'' (Izbor), ki je naletel na nekaj odpora v delu plemstva in visokega klera. Delno je reorganiziral tudi sistem upravnih enot (tem) in ustanovil novo upravno enoto v Egejski regiji.
+Leon je v državi uvedel niz reform, med katere so spadale odprava predplačila davkov, ki je obremenjevalo predvsem bolj premožne prebivalce, povišanje [[tlačanstvo|tlačanov]] v razred svobodnih zakupnikov in preoblikovanje družinskega, pomorskega in kazenskega prava, ki je smrtno kazen v mnogih primerih zamenjalo s pohabljenjem. Vse nove ukrepe je objavil leta 726 v zakoniku ''Ekloga'' (Izbor), ki je naletel na nekaj odpora v delu plemstva in visokega klera. Delno je reorganiziral tudi sistem upravnih enot (tem) in ustanovil novo upravno enoto v Egejski regiji.
-===Ikonoklazem===
+=== Ikonoklazem ===
-Leonove najbolj udarne reforme so se nanašale na verske zadeve, predvsem na [[ikonodulstvo]].<ref>Ladner, Gerhart. Origin and Significance of the Byzantine Iconoclastic Controversy. Mediaeval Studies, 2, 1940, str. 127-149.</ref> Po navidezno uspešnem poskusu prisilnega pokristjanjenja vseh [[judaizem|Judov]] in [[montanizem|montanistov]] leta 722 je v letih 726-729 izdal  vrsto odredb proti čaščenju svetih podob ([[ikona|ikon]]).<ref name=Treadgold/> Namen prepovedi čaščenja je bil preprečiti zlorabe in izboljšati javno moralo. Odredbe so dobile podporo aristoracije in dela klera, večina teologov in vsi menihi pa so jim nepopustljivo oporekali. Prebivalstvo zahodnega dela cesarstva je tem odredbam odreklo poslušnost.
+Leonove najbolj udarne reforme so se nanašale na verske zadeve, predvsem na [[ikonodulstvo]].<ref>Ladner, Gerhart. Origin and Significance of the Byzantine Iconoclastic Controversy. Mediaeval Studies, 2, 1940, str. 127-149.</ref> Po navidezno uspešnem poskusu prisilnega pokristjanjenja vseh [[judaizem|Judov]] in [[montanizem|montanistov]] leta 722 je v letih 726–729 izdal vrsto odredb proti čaščenju [[ikona|ikon]].<ref name=Treadgold/> Namen prepovedi čaščenja je bil preprečiti zlorabe in izboljšati javno moralo. Odredbe so dobile podporo aristoracije in dela klera, večina teologov in vsi menihi pa so jim nepopustljivo oporekali. Prebivalstvo zahodnega dela cesarstva je tem odredbam odreklo poslušnost.
-Upor, ki je predvsem zaradi verskih zadev izbruhnil v [[Grčija|Grčiji]], je leta 727 zadušila cesarska mornarica. Konstantinopelski [[patriarh]] German I. leta 730 ni hotel podpisati cesarskih ikonoklastičnih odredb in je raje odstopil. Leon je na njegovo mesto imenoval patriarha Anastazija,<ref name=Treadgold></ref> ki je glede čaščenja ikon poslušno stal na cesarjevi strani. Leon je s tem zadušil vso opozicijo v prestolnici.
+Upor, ki je predvsem zaradi verskih zadev izbruhnil v [[Grčija|Grčiji]], je leta 727 zadušila cesarska mornarica. Konstantinopelski [[patriarh]] German I. leta 730 ni hotel podpisati cesarskih ikonoklastičnih odredb in je raje odstopil. Leon je na njegovo mesto imenoval patriarha Anastazija,<ref name=Treadgold/> ki je glede čaščenja ikon poslušno stal na cesarjevi strani. Leon je s tem zadušil vso opozicijo v prestolnici.
 V [[Italija|Italiji]] je kljubovalna drža papežev [[Papež Gregor II.|Gregorja II.]] in [[Papež Gregor III.|Gregorja III.]] glede čaščenja podob pripeljala do ostrega spora s cesarjem. Papeža sta leta 730 in 732 v [[Rim]]u sklicala cerkvena zbora, da bi preklela in izobčila [[ikonoklazem|ikonoklaste]]. Leon se jima je maščeval tako, da je škofije v južni Italiji in [[Ilirik]]u prenesel v pristojnost konstantinoplskega patriarha.<ref name=Treadgold/> Spore med papežema in cesarjem je spremljal oborožen upor v [[Ravena|ravenskem]] [[eksarhat]]u leta 727, katerega je Leon zatrl s svojim močnim ladjevje. Njegovo ladjevje je bilo zatem uničeno v neurju in politično stanje se je obrnilo proti njemu: podložniki v južni Italiji so uspešno kljubovali njegovim odredbam, ravenski eksarhat pa se je dokončno odcepil od cesarstva.
@@ Vrstica 58: / Vrstica 55: @@
 Leon III. je umrl 18. junija 741 zaradi vodenice.
-==Družina==
+== Družina ==
 Leon III. je imel s soprogo Marijo štiri poznane otroke:
 * Ano, ki je bila poročena s kasnejšim cesarjem [[Artabazd]]om
 * [[Konstantin V. Kopronim|Konstantina V.]], ki je bil njegov naslednik
-* Ireno
+* [[Irena Atenska|Ireno]]
 * Kosma
-==Sklici==
+== Sklici ==
 {{opombe}}
-==Glej tudi==
+== Glej tudi ==
 * [[Seznam bizantinskih cesarjev|Seznam cesarjev Bizantinskega cesarstva]]
@@ Vrstica 75: / Vrstica 72: @@
 {{s-hou|[[Izavrijska dinastija]]||okrog 685|18. junij| 741}}
 {{s-reg|}}
-{{succession box | before=[[Teodozij III.]] | title=[[Seznam bizantinskih cesarjev|Bizantinski cesar]] | years=717&ndash;741 | after=[[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]]}}
+{{succession box | before=[[Teodozij III.]] | title=[[Seznam bizantinskih cesarjev|Bizantinski cesar]] | years=717–741 | after=[[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]]}}
 {{end box}}
-[[Kategorija:Rojeni leta 685]]
+[[Kategorija:Bizantinski cesarji v 8. stoletju]]
-[[Kategorija:Umrli leta 741]]
+[[Kategorija:Izavrijska dinastija]]
+{{normativna kontrola}}
-[[Kategorija:Bizantinski cesarji]]
-[[an:León III de Bizancio]]
-[[bg:Лъв III (Византийска империя)]]
-[[ca:Lleó III de Bizanci]]
-[[cs:Leon III. Syrský]]
-[[cy:Leo III]]
-[[de:Leo III. (Byzanz)]]
-[[el:Λέων Γ']]
-[[en:Leo III the Isaurian]]
-[[es:León III (emperador)]]
-[[eu:Leon III.a Isauriarra]]
-[[fa:لئوی سوم (امپراتور بیزانس)]]
-[[fi:Leo III]]
-[[fr:Léon III l'Isaurien]]
-[[gl:León III, Emperador]]
-[[he:לאו השלישי, קיסר האימפריה הביזנטית]]
-[[hr:Leon III. Izaurijski]]
-[[hu:III. León bizánci császár]]
-[[it:Leone III di Bisanzio]]
-[[ja:レオーン3世]]
-[[ko:레오 3세 (비잔티움 제국)]]
-[[la:Leo III Isaurianus]]
-[[lt:Leonas III Isauras]]
-[[mk:Лав III Исавријанин]]
-[[nl:Leo III van Byzantium]]
-[[nn:Leo III av Austromarriket]]
-[[no:Leo III (keiser)]]
-[[pl:Leon III Izauryjczyk]]
-[[pt:Leão III de Bizâncio]]
-[[ro:Leon al III-lea Isauricul]]
-[[ru:Лев III Исавр]]
-[[scn:Liuni III Isauricu]]
-[[sh:Lav III Isavrijac]]
-[[sk:Lev III. (Byzantská ríša)]]
-[[sr:Лав III Исавријанац]]
-[[sv:Leo III (kejsare)]]
-[[tr:III. Leo İsauryalı]]
-[[uk:Лев III Ісавр]]
-[[zh:利奥三世 (拜占庭)]]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Francija (data) Nemčija Italija Izrael ZDA Grčija Nizozemska Švedska
Biografski slovarji	Nemčija
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology RERO (Švica) 1 SUDOC (Francija) 1