Pojdi na vsebino

Kuba: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
m dodal Kategorija:Vzhodni blok s pomočjo HotCat
(24 vmesnih redakcij 15 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Država
{{Infopolje Država
|native_name = {{lang|es|''República de Cuba''}}
|native_name = {{lang|es|República de Cuba}}
|conventional_long_name = Republika Kuba
|conventional_long_name = Republika Kuba
|common_name = Kuba
|common_name = Kuba
Vrstica 7: Vrstica 7:
|image_coat = Coat of Arms of Cuba.svg
|image_coat = Coat of Arms of Cuba.svg
|image_map = LocationCuba.svg
|image_map = LocationCuba.svg
|national_motto = <span style="line-height:1.5em;">''Patria o Muerte''&nbsp;<small>([[španščina|špansko]])<br />»Domovina ali smrt«<sup>a</sup></span>
|national_motto = <span style="line-height:1.5em;">''¡Patria o Muerte, Venceremos!''&nbsp;<small>([[španščina|špansko]])<br />»Domovina ali smrt, bomo zmagali!«<sup>a</sup></span>
|national_anthem = ''[[La Bayamesa]]''{{nbsp|2}}<small>
|national_anthem = ''[[La Bayamesa]]''{{nbsp|2}}<small>
|official_languages = [[španščina]]
|official_languages = [[španščina]]
Vrstica 37: Vrstica 37:
|title=Cuba
|title=Cuba
|publisher=CIA World Factbook
|publisher=CIA World Factbook
|accessdate=2008-01-01}}</ref>
|accessdate=2008-01-01
|archive-date=2011-10-24
|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024061151/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cu.html
|url-status=dead
}}</ref>
|
|
|GDP_PPP_rank = <small>ni razvrščena</small>
|GDP_PPP_rank = <small>ni razvrščena</small>
Vrstica 47: Vrstica 51:
|title=Human development Reports: Cuba
|title=Human development Reports: Cuba
|publisher=United Nations Development Programme
|publisher=United Nations Development Programme
|year=2007/2008
|year=2007
|accessdate=2008-01-01}}</ref>
|accessdate=2008-01-01}}</ref>
|HDI_rank = 51.<ref name=UNDPhdr />
|HDI_rank = 51.<ref name=UNDPhdr />
Vrstica 68: Vrstica 72:
|CCTLD = CU
|CCTLD = CU
|calling_code = 53
|calling_code = 53
|footnotes = <sup>a</sup> Kot je napisano na glavi kovanca iz leta 1992<ref>{{navedi splet |url=http://www.sonic.net/~figgins/cuba/coin.gif |title=1992 coin |author=Sonic.net| accessdate=2006-09-26}}</ref> (Španski besedi "Ka Patria" sta lahko prevedeni kot »zibelka«, »kraj rojstva« ali »domovina«.)<br /><sup>b</sup><ref>{{navedi splet|url=http://www.cubanet.org/ref/dis/const_92_e.htm |title=Kubanska ustava|accessdate=2007-01-29|author=Kubanska vlada}}</ref> pravi "''Kuba je neodvisna in suverena socialistična država [1. člen] ... naziv kubanske države je Republika Kuba [2. člen]''.<br /><sup>c</sup> Na začetku [[desetletna vojna|desetletne vojne]].<br /><sup>d</sup> Med letoma 1993 in 2004 je bil poleg kubanskega pesa v uporabi še [[ameriški dolar]], nato ga je zamenjal konvertibilni peso.
|footnotes = <sup>a</sup> Kot je napisano na glavi kovanca iz leta 1992<ref>{{navedi splet |url=http://www.sonic.net/~figgins/cuba/coin.gif |title=1992 coin |author=Sonic.net| accessdate=2006-09-26}}</ref> (Španski besedi "La Patria" sta lahko prevedeni kot »zibelka«, »kraj rojstva« ali »domovina«.)<br /><sup>b</sup><ref>{{navedi splet|url=http://www.cubanet.org/ref/dis/const_92_e.htm|title=Kubanska ustava|accessdate=2007-01-29|author=Kubanska vlada|archive-date=2013-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517085739/http://www.cubanet.org/ref/dis/const_92_e.htm|url-status=dead}}</ref> pravi "''Kuba je neodvisna in suverena socialistična država [1. člen] ... naziv kubanske države je Republika Kuba [2. člen]''.<br /><sup>c</sup> Na začetku [[desetletna vojna|desetletne vojne]].<br /><sup>d</sup> Med letoma 1993 in 2004 je bil poleg kubanskega pesa v uporabi še [[ameriški dolar]], nato ga je zamenjal konvertibilni peso.
}}
}}


'''Kuba''', uradno '''Republika Kuba''', je država, ki leži na [[arhipelag]]u severnih [[Karibi|Karibov]] med [[Karibsko morje|Karibskim morjem]], [[Mehiški zaliv|Mehiškim zalivom]] in [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]]. Arhipelag sestavljata največji karibski otok [[Kuba (otok)|Kuba]], veliko manjši otok [[Isla de la Juventud]] in približno 1600 otočkov in [[čer]]i. Sosednje države Kube so [[Jamajka]] in [[Kajmanski otoki]] na jugu, na jugovzhodu [[Haiti]], na severu [[Bahami]] in [[Florida]], na zahodu [[Mehika]]. Od Floride je Kuba oddaljena le okoli 145 [[kilometer|km]]. Je 16. največji otok na svetu (površina otoka meri 105.007&nbsp;km²).
'''Kuba''', uradno '''Republika Kuba''', je država, ki leži na [[arhipelag]]u severnih [[Karibi|Karibov]] med [[Karibsko morje|Karibskim morjem]], [[Mehiški zaliv|Mehiškim zalivom]] in [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]]. Arhipelag sestavljata največji karibski otok [[Kuba (otok)|Kuba]], veliko manjši otok [[Isla de la Juventud]] in več [[Koralni greben|koralnih grebenov]], sestavljenih iz približno 1600 otočkov in [[čer]]i. Sosednje države Kube so [[Jamajka]] in [[Kajmanski otoki]] na jugu, na jugovzhodu [[Haiti]], na severu [[Bahami]] in [[Florida]], na zahodu [[Mehika]]. Od Floride je Kuba oddaljena le okoli 145 [[kilometer|km]]. Je 16. največji otok na svetu (površina otoka meri [[1 E11 m²|105.007&nbsp;km²]]).


Otok je dolg približno 1200&nbsp;km, širok pa od 35 pa tja do 200&nbsp;km. Po površini pa Kuba petkrat presega [[Slovenija|Slovenijo]]. Podobno, kot oblika [[Italija|Italije]] spominja na škorenj in je oblika Slovenije podobna kokoši, spominja oblika Kube na krokodila. Je največji otok v Karibskem morju in ena najlepših [[potapljaštvo|potapljaških]] točk v Karibih, med njimi je najbolj znan »podvodni svet Marie la Gorda«.
Otok je dolg približno 1200&nbsp;km, širok pa od 35 pa tja do 200&nbsp;km. Po površini pa Kuba petkrat presega [[Slovenija|Slovenijo]]. Podobno, kot oblika [[Italija|Italije]] spominja na škorenj in je oblika Slovenije podobna kokoši, spominja oblika Kube na krokodila. Je največji otok v Karibskem morju in ena najlepših [[potapljaštvo|potapljaških]] točk v Karibih, med njimi je najbolj znan »podvodni svet Marie la Gorda«.
Vrstica 83: Vrstica 87:
* ''Tokororo''
* ''Tokororo''
* ''kraljevska palma'', ki je nacionalno drevo.
* ''kraljevska palma'', ki je nacionalno drevo.
* '''La Bayamesa''' je kubanska himna kar v slovenščini pomeni bayamska pesem.
* ''La Bayamesa'' je kubanska himna kar v slovenščini pomeni bayamska pesem.


Na Kubi živi približno 11,394,043 ljudi (podatek je iz leta 2007). Kubo lahko poimenujemo tudi »Beli otok« saj je večina ljudi, ki živijo na Kubi belcev (ti so potomci Špancev) in jih je kar 70 %, sledijo jim mulati (potomci pripadnikov bele in črne rase), črncev je pa okoli 11 %, ti pa so afriškega izvora.
Na Kubi živi približno 11.394.043 ljudi. Kubo lahko poimenujemo tudi »Beli otok« saj je večina ljudi, ki živijo na Kubi belcev (ti so potomci Špancev) in jih je kar 70 %, sledijo jim mulati (potomci pripadnikov bele in črne rase), črncev afriškega izvora pa je okoli 11 %.


== Podnebje ==
⚫
Povprečna julijska temperatura je 30 stopinj C, povprečna januarska temperatura pa okoli 21 stopinj Celzija. Podnebje na tem otoku je tropsko in na Kubi je od maja pa do oktobra deževna doba. Na vzhodni del otoka prinašajo [[padavine]] [[pasat]]i, v zahodnem delu otoka pa večkrat pihajo tropski viharji oz. hurikani. V osrednjem delu države pade na leto okoli 1000-1200 milimetrov padavin. Padavine pomagajo predvsem kmetom, ki jih na Kubi ni tako malo. Njive in trajni nasadi prekrivajo kar 3,4 milijonov hektarjev površja (to je kar 31 %). Najpomembnejša kultura je sladkorni trst, gojijo pa še druge kulture, kot so: [[krompir]], [[koruza]] in [[riž]]. Zanimivo je to, da na Kubi polja še vedno obdelujejo s pomočjo volov.


== Ekonomija ==
⚫
Kubanci izvozijo največ [[Sladkor|sladkorja]], niklja, [[Školjke|školjk]], [[Tobak|tobaka]] in [[Kava|kave]], uvažajo pa predvsem hrano in naprave. Kuba ima tudi nekaj rudnega bogastva. Največ je nikljeve rude, zato je Kuba ena največjih svetovnih proizvajalk niklja in kobalta. V osrednjem delu pa je tudi nekaj nafte. Seveda pa je na Kubi razvit tudi turizem. Največja turistična središča so Havana, Varadero, Santa Lucia in Santiago de Cuba. Turisti si otok lahko ogledajo z avtom, letalom, vlakom ali ladjo. Na Kubi je kar 46.555 kilometrov cest, vendar jih je le 27 % asfaltiranih. Najpomembnejša je Osrednja cesta oz. Carretera Central. Kubanci imajo tudi 4807 kilometrov železniških prog. Na Kubi je tudi veliko pristanišč. Najpomembnejša so Bahia de la Habana, Bahia de la Cardenas in Bahia Honda. Najpomembnejše je pristanišče v Havani. V njem stoji grad Morro, ki je včasih služil za obrambo pred pirati. V Havani prevladuje kolonialna arhitektura. Po njej so zgrajene nekatere cerkve, muzeji, galerije in gradovi. Zaradi slabega finančnega stanja države in večine njenih prebivalcev, večina zgradb v Havani propada.


== Zgodovina ==
⚫
Povprečna julijska temperatura je 30 stopinj C, povprečna januarska temperatura pa okoli 21 stopinj C. Podnebje na tem otoku je tropsko in na Kubi je od maja pa do oktobra deževna doba. Na vzhodni del otoka prinašajo [[padavine]] [[pasat]]i, v zahodnem delu otoka pa večkrat pihajo tropski viharji oz. hurikani. V osrednjem delu države pade na leto okoli 1000-1200 milimetrov padavin. Padavine pomagajo predvsem kmetom, ki jih na Kubi ni tako malo. Njive in trajni nasadi prekrivajo kar 3,4 milijonov hektarjev površja (to je kar 31 %). Najpomembnejša kultura je sladkorni trst, gojijo pa še druge kulture, kot so:krompir, koruza in riž. Zanimivo je to, da na Kubi polja še vedno obdelujejo s pomočjo volov.
⚫
Prvi prebivalci tega otoka, ki so se nanj naselili leta 3500 pred našim štetjem, so se imenovali Indijanci Taino. Kmalu so ti prvotni prebivalci izumrli, saj so se na otok začeli naseljevati [[Španci]]. Ti so začeli gojiti sladkorni trst in tobak. Na otok so pripeljali tudi sužnje iz Afrike. Kuba se je takrat zelo počasi razvijala, saj so naselbine ob morju večkrat ropali francoski in britanski pirati. Sredi 19. stoletja, se je pojavilo močno gibanje za priključitev Kube k ZDA, saj je bogatim Kubancem grozila ukinitev suženjstva. Nato sta bila dva upora. Rešitev prvega upora je bila postopna ukinitev suženjstva, drugega pa so rešili s sporazumom. Leta [[1901]] je Kuba postala uradno neodvisna. Približno petdeset let kasneje je [[Fidel Castro]] izvedel revolucijo pri kateri se mu je pridružil [[Che Guevara|Ernesto "Che" Guevara]] z neuspešnim napadom na vojašnico Moncada v mestu [[Santiago de Cuba]]. Začel se je revolucionarni boj s katerim naj bi strmoglavil Batistov režim. Po Batistovem padcu je bil Castro kmalu izvoljen za predsednika države. Tedaj je ameriški embargo, zaradi nestrinjanja s kubansko politiko, ustavil razvoj na Kubi in tako je Kuba začela počasi zaostajati v razvoju, za drugimi državami. Kmalu za tem se je na Kubi zgodila huda [[Kubanska raketna kriza|mednarodna kriza]], zaradi raketnih oporišč, ki jih je imela [[Sovjetska zveza]] na tem otoku. Ko sta leta [[1991]] razpadla Sovjetska zveza in [[Varšavski pakt|socialistični blok]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]], so bila na Kubi občutna gospodarska nihanja, ker je bil (in je še) glavni izvozni produkt Kube sladkor, ki so ga izvažali večinoma v nekdanjo ZSSR in na Kitajsko. V letu [[1992]] je Kuba uvedla ameriški dolar, ta je sedaj ukinjen, čeprav pa je z njim možno še naprej trgovati. Nekaj zmešnjave povzročata dve validni valuti in sicer [[kubanski peso]] (CUP) ter [[kubanski konvertibilni peso]] (CUC). Slednji je ekvivalent ameriškemu dolarju.

⚫
Kubanci izvozijo največ sladkorja, niklja, školjk, tobaka in kave, uvažajo pa predvsem hrano in pa naprave. Kuba ima tudi nekaj rudnega bogastva. Največ je nikljeve rude, zato je Kuba ena največjih svetovnih proizvajalk niklja in kobalta. V osrednjem delu pa je tudi nekaj nafte. Seveda pa je na Kubi razvit tudi turizem. Največja turistična središča so Havana, Varadero, Santa Lucia in Santiago de Cuba. Turisti si otok lahko ogledajo z avtom, letalom, vlakom ali ladjo. Na Kubi je kar 46.555 kilometrov cest, vendar jih je le 27 % asfaltiranih. Najpomembnejša je Osrednja cesta oz. Carretera Central. Kubanci imajo tudi 4807 kilometrov železniških prog. Na Kubi je tudi veliko pristanišč. Najpomembnejša so Bahia de la Habana, Bahia de la Cardenas in Bahia Honda. Najpomembnejše je pristanišče v Havani. V njem stoji grad Morro, ki je včasih služil za obrambo pred pirati. V Havani prevladuje kolonialna arhitektura. Po njej so zgrajene nekatere cerkve, muzeji, galerije in gradovi. Zaradi slabega finančnega stanja države in večine njenih prebivalcev, večina zgradb v Havani propada.

⚫
Prvi prebivalci tega otoka, ki so se nanj naselili leta 3500 pred našim štetjem, so se imenovali Indijanci TAINO. Kmalu so ti prvotni prebivalci izumrli, saj so se na otok začeli naseljevati Španci. Ti so začeli gojiti sladkorni trst in tobak. Na otok so pripeljali tudi sužnje iz Afrike. Kuba se je takrat zelo počasi razvijala, saj so naselbine ob morju večkrat ropali francoski in britanski pirati. Sredi 19. stoletja, se je pojavilo močno gibanje za priključitev Kube k ZDA, saj je bogatim Kubancem grozila ukinitev suženjstva. Nato sta bila dva upora. Rešitev prvega upora je bila postopna ukinitev suženjstva, drugega pa so rešili s sporazumom. Leta 1901 je Kuba postala uradno neodvisna. Približno 50 let kasneje je Fidel Castro začel revolucijo,pri kateri se mu je pridružil Ernesto "Che" Guevara z neuspešnim napadom na vojašnico Moncada v mestu [[Santiago de Cuba]].Začne se revolucionarni boj,s katerim naj bi strmoglavil Batistov režim. Kmalu je bil izvoljen za predsednika države. Tedaj je ameriški embargo, zaradi nestrinjanja s kubansko politiko, ustavil razvoj na Kubi in tako je Kuba začela počasi zaostajati v razvoju, za drugimi državami. Kmalu za tem je bila na Kubi huda mednarodna kriza, zaradi raketnih oporišč, ki jih je imela Sovjetska zveza na tem otoku. Ko sta leta 1991 propadla Sovjetska zveza in komunizem v Vzhodni Evropi, so bila na Kubi občutna gospodarska nihanja, ker je bil(in je še) glavni izvozni produkt Kube sladkor, ki so ga izvažali večinoma v nekdanjo SSSR in na Kitajsko. V letu 1992 je Kuba uvedla ameriški dolar, ta je sedaj ukinjen, čeprav pa je z njim možno še naprej trgovati. Nekaj zmešnjave povzročata dve validni valuti in sicer [[kubanski peso]] (CUP) ter [[kubanski konvertibilni peso]] (CUC). Slednji je ekvivalent ameriškemu dolarju.


== Galerija ==
== Galerija ==
Vrstica 104: Vrstica 108:
</gallery>
</gallery>
== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

* [[Kuba v času Fidela Castra]]
* [[Prašičji zaliv]]

* [[seznam suverenih držav]]
* [[seznam suverenih držav]]


Vrstica 122: Vrstica 130:
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Kuba|*]]
[[Kategorija:Kuba|*]]
[[Kategorija:Veliki Antili]]
[[Kategorija:Vzhodni blok]]
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 13:39, 12. april 2024

Republika Kuba
República de Cuba
Zastava Kube
Zastava
Grb Kube
Grb
Geslo: ¡Patria o Muerte, Venceremos! (špansko)
»Domovina ali smrt, bomo zmagali!«a
Himna: La Bayamesa  
Lega Kube
Glavno mestoHavana
23°8′N, 82°23′W
Uradni jezikišpanščina
Demonim(i)Kubánec, Kubánka, Kubánci, Kubánke
Vladasocialistična republikab
Miguel Díaz-Canel
Salvador Valdés Mesa
neodvisnost 
od Španije
• razglašenac
10. oktober 1868
• razglašena republika
20. maj 1902
1. januar 1959
Površina
• skupaj
110,861 km2 (105.)
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2007
11,394,043 [1] (73.)
• popis 2002
11,177,743
• gostota
102/km2 (97.)
BDP (ocena 2006)
• skupaj (PKM)
$46.22 milijard (ocena leta 2006)[2] (ni razvrščena)
• na preb. (PKM)
$4,500 (ocena leta 2007)[2] (ni razvrščena)
HDI (2007)0.838[3]
 · 51.[3]
Valutakubanski peso (CUP)
konvertibilni peso d (CUC)
Časovni pasUTC -5 (EST)
• poletni
UTC -4 ((začetek 11. marca; konec 4. novembra))
Klicna koda53
Internetna domena.cu
a Kot je napisano na glavi kovanca iz leta 1992[4] (Španski besedi "La Patria" sta lahko prevedeni kot »zibelka«, »kraj rojstva« ali »domovina«.)
b[5] pravi "Kuba je neodvisna in suverena socialistična država [1. člen] ... naziv kubanske države je Republika Kuba [2. člen].
c Na začetku desetletne vojne.
d Med letoma 1993 in 2004 je bil poleg kubanskega pesa v uporabi še ameriški dolar, nato ga je zamenjal konvertibilni peso.

Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom. Arhipelag sestavljata največji karibski otok Kuba, veliko manjši otok Isla de la Juventud in več koralnih grebenov, sestavljenih iz približno 1600 otočkov in čeri. Sosednje države Kube so Jamajka in Kajmanski otoki na jugu, na jugovzhodu Haiti, na severu Bahami in Florida, na zahodu Mehika. Od Floride je Kuba oddaljena le okoli 145 km. Je 16. največji otok na svetu (površina otoka meri 105.007 km²).

Otok je dolg približno 1200 km, širok pa od 35 pa tja do 200 km. Po površini pa Kuba petkrat presega Slovenijo. Podobno, kot oblika Italije spominja na škorenj in je oblika Slovenije podobna kokoši, spominja oblika Kube na krokodila. Je največji otok v Karibskem morju in ena najlepših potapljaških točk v Karibih, med njimi je najbolj znan »podvodni svet Marie la Gorda«.

Kuba slovi po pridelovanju tobaka (kubanske cigare), kot dežela sladkornega trsta, etno glasbe in plesa salse.

Državni simboli

  • Kubanska zastava
  • Grb Kube je v obliki srca in je razdeljen na tri dele oz. področja.
  • metuljčkasti jasmin
  • Tokororo
  • kraljevska palma, ki je nacionalno drevo.
  • La Bayamesa je kubanska himna kar v slovenščini pomeni bayamska pesem.

Na Kubi živi približno 11.394.043 ljudi. Kubo lahko poimenujemo tudi »Beli otok« saj je večina ljudi, ki živijo na Kubi belcev (ti so potomci Špancev) in jih je kar 70 %, sledijo jim mulati (potomci pripadnikov bele in črne rase), črncev afriškega izvora pa je okoli 11 %.

Podnebje

Povprečna julijska temperatura je 30 stopinj C, povprečna januarska temperatura pa okoli 21 stopinj Celzija. Podnebje na tem otoku je tropsko in na Kubi je od maja pa do oktobra deževna doba. Na vzhodni del otoka prinašajo padavine pasati, v zahodnem delu otoka pa večkrat pihajo tropski viharji oz. hurikani. V osrednjem delu države pade na leto okoli 1000-1200 milimetrov padavin. Padavine pomagajo predvsem kmetom, ki jih na Kubi ni tako malo. Njive in trajni nasadi prekrivajo kar 3,4 milijonov hektarjev površja (to je kar 31 %). Najpomembnejša kultura je sladkorni trst, gojijo pa še druge kulture, kot so: krompir, koruza in riž. Zanimivo je to, da na Kubi polja še vedno obdelujejo s pomočjo volov.

Ekonomija

Kubanci izvozijo največ sladkorja, niklja, školjk, tobaka in kave, uvažajo pa predvsem hrano in naprave. Kuba ima tudi nekaj rudnega bogastva. Največ je nikljeve rude, zato je Kuba ena največjih svetovnih proizvajalk niklja in kobalta. V osrednjem delu pa je tudi nekaj nafte. Seveda pa je na Kubi razvit tudi turizem. Največja turistična središča so Havana, Varadero, Santa Lucia in Santiago de Cuba. Turisti si otok lahko ogledajo z avtom, letalom, vlakom ali ladjo. Na Kubi je kar 46.555 kilometrov cest, vendar jih je le 27 % asfaltiranih. Najpomembnejša je Osrednja cesta oz. Carretera Central. Kubanci imajo tudi 4807 kilometrov železniških prog. Na Kubi je tudi veliko pristanišč. Najpomembnejša so Bahia de la Habana, Bahia de la Cardenas in Bahia Honda. Najpomembnejše je pristanišče v Havani. V njem stoji grad Morro, ki je včasih služil za obrambo pred pirati. V Havani prevladuje kolonialna arhitektura. Po njej so zgrajene nekatere cerkve, muzeji, galerije in gradovi. Zaradi slabega finančnega stanja države in večine njenih prebivalcev, večina zgradb v Havani propada.

Zgodovina

Prvi prebivalci tega otoka, ki so se nanj naselili leta 3500 pred našim štetjem, so se imenovali Indijanci Taino. Kmalu so ti prvotni prebivalci izumrli, saj so se na otok začeli naseljevati Španci. Ti so začeli gojiti sladkorni trst in tobak. Na otok so pripeljali tudi sužnje iz Afrike. Kuba se je takrat zelo počasi razvijala, saj so naselbine ob morju večkrat ropali francoski in britanski pirati. Sredi 19. stoletja, se je pojavilo močno gibanje za priključitev Kube k ZDA, saj je bogatim Kubancem grozila ukinitev suženjstva. Nato sta bila dva upora. Rešitev prvega upora je bila postopna ukinitev suženjstva, drugega pa so rešili s sporazumom. Leta 1901 je Kuba postala uradno neodvisna. Približno petdeset let kasneje je Fidel Castro izvedel revolucijo pri kateri se mu je pridružil Ernesto "Che" Guevara z neuspešnim napadom na vojašnico Moncada v mestu Santiago de Cuba. Začel se je revolucionarni boj s katerim naj bi strmoglavil Batistov režim. Po Batistovem padcu je bil Castro kmalu izvoljen za predsednika države. Tedaj je ameriški embargo, zaradi nestrinjanja s kubansko politiko, ustavil razvoj na Kubi in tako je Kuba začela počasi zaostajati v razvoju, za drugimi državami. Kmalu za tem se je na Kubi zgodila huda mednarodna kriza, zaradi raketnih oporišč, ki jih je imela Sovjetska zveza na tem otoku. Ko sta leta 1991 razpadla Sovjetska zveza in socialistični blok v Vzhodni Evropi, so bila na Kubi občutna gospodarska nihanja, ker je bil (in je še) glavni izvozni produkt Kube sladkor, ki so ga izvažali večinoma v nekdanjo ZSSR in na Kitajsko. V letu 1992 je Kuba uvedla ameriški dolar, ta je sedaj ukinjen, čeprav pa je z njim možno še naprej trgovati. Nekaj zmešnjave povzročata dve validni valuti in sicer kubanski peso (CUP) ter kubanski konvertibilni peso (CUC). Slednji je ekvivalent ameriškemu dolarju.

Galerija

  • Hranjenje morskih psov na Kubi
    Hranjenje morskih psov na Kubi
  • Večkilometrska peščena plaža na Kubi
    Večkilometrska peščena plaža na Kubi
  • Stanovanjski blok v zaselku za hoteli Santa Lucija
    Stanovanjski blok v zaselku za hoteli Santa Lucija
  • Ribiška vas na Coco Beachu
    Ribiška vas na Coco Beachu

Glej tudi

Reference

  1. ↑ http://www.cnn.com/2008/WORLD/americas/02/24/cuba.nextpresident/index.html#cnnSTCOther2
  2. ↑ 2,0 2,1 Cuba, CIA World Factbook, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2011, pridobljeno 1. januarja 2008
  3. ↑ 3,0 3,1 Human development Reports: Cuba, United Nations Development Programme, 2007, pridobljeno 1. januarja 2008
  4. ↑ Sonic.net. »1992 coin«. Pridobljeno 26. septembra 2006.
  5. ↑ Kubanska vlada. »Kubanska ustava«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2013. Pridobljeno 29. januarja 2007.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo kuba v Wikislovarju, prostem slovarju.
Stub icon

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kuba&oldid=6200065«