Dimitrij Ivanovič Mendelejev: Razlika med redakcijama

Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Izvirno ime	Дмитрий Иванович Менделеев
Rojstvo	Дмитрій Ивановичъ Менделѣевъ; 27. januar (8. februar) 1834[…]; Tobolsk, Tobolska gubernija[d], Ruski imperij[…]
Smrt	20. januar (2. februar) 1907 (72 let); Sankt Peterburg, Sanktpeterburška gubernija[d], Ruski imperij[…]
Narodnost	ruska
Področja	kemija, fizika
Alma mater	Univerza v Sankt Peterburgu
Znani študenti	Dimitrij Petrovič Konovalov, Valerij Gemilian, Aleksander Bajkov
Poznan po	tabela periodnega sistema elementov
Pomembne nagrade	Davyjeva medalja (1882) ; Copleyjeva medalja (1905)
Zakonec	Feozva Nikitična Leščeva (1862 - 1871) ; Ana Ivanovna Popova (1882)
Starši	Ivan Pavlovič Mendelejev ; Marija Dimitrijevna Mendelejeva (rojena Korniljeva)
Podpis

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 13:31, 13. marec 2024

Dimitrij Ivanovič Mendelejev [dimítrij ivánovič mendeléjev] (rusko Дми́трий Ива́нович Менделе́ев), ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Znan je po tem, da je formuliral zakon periodike lastnosti kemičnih elementov, na podlagi katerega je sestavil periodni sistem elementov in napovedal lastnosti še neodkritih elementov ter popravil podatke o obstoječih znanih.

Življenje in delo

Mendelejev se je rodil v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve. Najverjetneje je bil Mendelejev najmlajši od 11, 13, 14 ali 17 bratov in sester (točno število ni znano). Njegov oče Ivan je bil učitelj. Čez nekaj časa je oslepel in tako izgubil službo, zato je bila njegova mati primorana znova zagnati opuščeno družinsko steklarno. S trinajstimi leti je postal dijak gimnazije v Tobolsku.

Steklarna je kmalu po tistem pogorela, umrl mu je tudi oče. Mati je z obubožano družino odšla najprej v Moskvo in od tam v Sankt Peterburg, kjer je bil Mendelejev sprejet na pedagoški inštitut tamkajšnje državne univerze. Po diplomi je zbolel za tuberkulozo, zaradi česar se je moral preseliti na polotok Krim. Zaljubil se je v Ano Ivanovo Popovo, čeprav je bil prej že v zakonu. Kasneje jo je zaprosil in ji dejal, da bo naredil samomor, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo se je zaključila ločitev od dotedanje žene Leščeve. V življenju je imel šest otrok.

Zelo veliko je potoval po svetu in se udeleževal številnih prireditev za kemike. Kasneje je postal profesor na univerzi v Sankt Petersburgu. Napisal je knjigo Organska kemija in učbenik Osnove kemije. Ob pisanju učbenika je ugotovil, da v organski kemiji manjka sistem oz. red. Kmalu je začel iskati sistem, po katerem bi najbolje uredil elemente, njihove spojine ter lastnosti. Sestavil je periodni sistem elementov, ki v Rusiji nosi njegovo ime. Ker je ugotovil, da so lastnosti elementov v ponavljajoči/periodni odvisnosti od njihove atomske teže in valence, je 56 takrat znanih elementov razporedil po naraščajoči atomski teži. Napovedal je tudi tri elemente in njihove značilnosti, ki so jih po odkritju poimenovali po deželah, kjer so jih odkrili: germanij (Ge), skandij (Sc) in galij (Ga). Periodni sistem elementov je formalno predstavil 6. marca 1869 Ruskemu kemijskemu društvu pod naslovom Odvisnost med lastnostmi atomskih tež elementov, pri čemer je opisal atomsko težo (zdaj pravilno imenovano relativna atomska masa) in valenco.^[7]^[8]

Bil je pobudnik uvedbe metričnega sistema enot v Ruskem imperiju. Na njegovo pobudo so leta 1893 ustanovili Glavni urad za mere in uteži. Letu 1893 je bil izvoljen za direktorja urada in to delo opravljal do svoje smrti. Izjavil je: »V naravi so mere in uteži glavna orožja spoznanja in nič ni tako majhno, da od tega ne bi bilo odvisno največje.«

Umrl je 2. februarja 1907 v Sankt Peterburgu v Rusiji zaradi gripe.

Priznanja

Za njegove dosežke mu je britanska Kraljeva družba leta 1882 podelila Davyjevo medaljo in leta 1905, kot prvemu Rusu, tudi prestižno Copleyjevo medaljo. Leta 1892 ga je sprejela za tujega člana. Podobnih časti je bil deležen od več evropskih združenj učenjakov, za člana Ruske akademije znanosti pa ni bil izvoljen zaradi kontroverznosti glede zakonskih zvez – po merilih ruske pravoslavne Cerkve je bil namreč bigamist še več let po ločitvi od Leščeve.

Leta 1906 je Nobelov komite predlagal Kraljevi švedski akademiji znanosti, da Mendelejevu podeli Nobelovo nagrado za kemijo. Vendar pa je eden od članov komiteja, Peter Klason, namesto tega predlagal Henrija Moissana, za katerega se je zavzel tudi vplivni kemik Svante Arrhenius (čeprav ni bil član komiteja). Sledila je burna razprava, po kateri je komite na glasovanju izbral Moissana z enim glasom razlike. Po mnenju sodobnikov naj bi Arrhenius preprečeval podelitev nagrade Mendelejevu zato, ker je ta kritiziral njegovo teorijo disociacije.^[9] Arrhenius je oviral tudi nominacijo Mendelejeva leta 1907.^[10]

Poimenovanja

V Rusiji je še zdaj razširjeno poimenovanje »Mendelejeva tabela« za periodni sistem elementov. Formalno je po njem poimenovanih več stvari, med drugim:

mesto Mendelejevsk v Tatarstanu, kjer je vzpostavil proizvodnjo brezdimnega smodnika^[11]
101. kemični element, radioaktivna kovina mendelevij s simbolom Md
udarni krater Mendelejev na Luni
mineral mendelejevit^[12]
Ruska akademija znanosti od leta 1965 občasno podeljuje zlato medaljo Mendelejeva za doseže na področju kemije

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Л. Чугаев Менделеев, Дмитрий Иванович // Новый энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: 1915. — Т. 26. Мацеевский — Молочная кислота. — С. 263-269.
d:Track:Q905949 d:Track:Q19190511 d:Track:Q43198947 d:Track:Q20416208
↑ И. Чельцов, В. К. Менделеев, Дмитрий Иванович // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1896. — Т. XIX. — С. 82-85.
d:Track:Q20416365 d:Track:Q602358 d:Track:Q4248333 d:Track:Q19908137 d:Track:Q22575772 d:Track:Q23892932
↑ ^3,0 ^3,1 https://www.biography.com/people/dmitri-mendeleyev-9405465
↑ ^4,0 ^4,1 Погодин С. А. Менделеев Дмитрий Иванович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1974. — Т. 16 : Мёзия — Моршанск. — С. 67-69.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 Mendeléeff, Dmitri Ivanovich // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911.
d:Track:Q867541 d:Track:Q20416240 d:Track:Q912887
↑ Менделеев, Дмитрий Иванович // Маммилярия — Мера стоимости — 1938. — Т. 38.
d:Track:Q43200358 d:Track:Q20078554 d:Track:Q109903145
↑ Seaborg, Glenn T (20. maj 1994). »The Periodic Table: Tortuous path to man-made elements«. Modern Alchemy: Selected Papers of Glenn T Seaborg. World Scientific. str. 179. ISBN 978-981-4502-99-3. Pridobljeno 5. marca 2016.
↑ Pfennig, Brian W. (3. marec 2015). Principles of Inorganic Chemistry. Wiley. str. 109. ISBN 978-1-118-85902-5. Pridobljeno 4. marca 2016.
↑ Gribbin, J (2002). The Scientists: A History of Science Told Through the Lives of Its Greatest Inventors. New York: Random House. str. 378. Bibcode:2003shst.book.....G. ISBN 978-0-8129-6788-3.
↑ Friedman, Robert M. (2001). The politics of excellence: behind the Nobel Prize in science. New York: Times Books. str. 32–34. ISBN 978-0-7167-3103-0.
↑ »МЕНДЕЛЕ́ЕВСК«. Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2021. Pridobljeno 5. oktobra 2020.
↑ »Mendeleevite-(Ce)«. Mindat. Pridobljeno 5. oktobra 2020.

Zunanje povezave

Eugene V. Babaev, Dmitriy Mendeleev Online (angleško)
Repinov portret Mendelejeva (1885)
Slika Mendelejeva Arhivirano 2004-03-07 na Wayback Machine. - Edgar Fahs Smithova zbirka, Univerza Pennsylvanie
Izvirna periodna preglednica elementov Arhivirano 2004-08-03 na Wayback Machine. (angleško)
Prvi osnutek Mendelejeva periodne preglednice Arhivirano 2004-05-14 na Wayback Machine. - 17. februar 1869

Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede:

Faradayevo predavanje Arhivirano 2002-10-18 na Wayback Machine. - 4. julij 1889 (angleško)

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q20416208&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:ru:Чугаев,_Лев_Александрович|Л._Чугаев]]&lt;/i&gt;_[[:ru:s:НЭС/Менделеев,_Дмитрий_Иванович|Менделеев,_Дмитрий_Иванович]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q43198947|Новый_энциклопедический_словарь]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_1915._—_Т.&amp;nbsp;26._Мацеевский_—_Молочная_кислота._—_С.&amp;nbsp;263-269.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q905949]][[d:Track:Q19190511]][[d:Track:Q43198947]][[d:Track:Q20416208]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Л. Чугаев Менделеев, Дмитрий Иванович // Новый энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: 1915. — Т. 26. Мацеевский — Молочная кислота. — С. 263-269.
d:Track:Q905949 d:Track:Q19190511 d:Track:Q43198947 d:Track:Q20416208

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q20416365&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:ru:Чельцов,_Иван_Михайлович|И._Чельцов]],_[[:ru:Курилов,_Венедикт_Викторович|В._К.]]&lt;/i&gt;_[[:ru:s:ЭСБЕ/Менделеев,_Дмитрий_Иванович|Менделеев,_Дмитрий_Иванович]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q23892932|Энциклопедический_словарь]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_[[:ru:Брокгауз_—_Ефрон_(издательство)|Брокгауз_—_Ефрон]],_1896._—_Т.&amp;nbsp;XIX._—_С.&amp;nbsp;82-85.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q20416365]][[d:Track:Q602358]][[d:Track:Q4248333]][[d:Track:Q19908137]][[d:Track:Q22575772]][[d:Track:Q23892932]]&lt;/div&gt;-2] И. Чельцов, В. К. Менделеев, Дмитрий Иванович // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1896. — Т. XIX. — С. 82-85.
d:Track:Q20416365 d:Track:Q602358 d:Track:Q4248333 d:Track:Q19908137 d:Track:Q22575772 d:Track:Q23892932

[[https://www.biography.com/people/dmitri-mendeleyev-9405465_https://www.biography.com/people/dmitri-mendeleyev-9405465]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-3] 3,0 ^3,1 https://www.biography.com/people/dmitri-mendeleyev-9405465

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;Погодин&amp;nbsp;С.&amp;nbsp;А.&lt;/i&gt;_Менделеев_Дмитрий_Иванович_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1974._—_Т.&amp;nbsp;16_:_Мёзия_—_Моршанск._—_С.&amp;nbsp;67-69.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Погодин С. А. Менделеев Дмитрий Иванович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1974. — Т. 16 : Мёзия — Моршанск. — С. 67-69.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q20416240&quot;&gt;[[:en:s:1911_Encyclopædia_Britannica/Mendeléeff,_Dmitri_Ivanovich|Mendeléeff,_Dmitri_Ivanovich]]_//_&#039;&#039;[[:en:Encyclopædia_Britannica_Eleventh_Edition|Encyclopædia_Britannica]]&#039;&#039;:_&#039;&#039;a_dictionary_of_arts,_sciences,_literature_and_general_information&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_11_—_[[:New_York|New_York]],_[[:Cambridge|Cambridge,_England]]:_[[:en:Cambridge_University_Press|University_Press]],_1911.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q867541]][[d:Track:Q20416240]][[d:Track:Q912887]]&lt;/div&gt;-5] 5,0 ^5,1 ^5,2 Mendeléeff, Dmitri Ivanovich // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911.
d:Track:Q867541 d:Track:Q20416240 d:Track:Q912887

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q109903145&quot;&gt;[[:ru:s:БСЭ1/Менделеев,_Дмитрий_Иванович|Менделеев,_Дмитрий_Иванович]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q43200358|Маммилярия_—_Мера_стоимости]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1938._—_Т.&amp;nbsp;38.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q43200358]][[d:Track:Q20078554]][[d:Track:Q109903145]]&lt;/div&gt;-6] Менделеев, Дмитрий Иванович // Маммилярия — Мера стоимости — 1938. — Т. 38.
d:Track:Q43200358 d:Track:Q20078554 d:Track:Q109903145

[Seaborg1994-7] Seaborg, Glenn T (20. maj 1994). »The Periodic Table: Tortuous path to man-made elements«. Modern Alchemy: Selected Papers of Glenn T Seaborg. World Scientific. str. 179. ISBN 978-981-4502-99-3. Pridobljeno 5. marca 2016.

[Pfennig2015-8] Pfennig, Brian W. (3. marec 2015). Principles of Inorganic Chemistry. Wiley. str. 109. ISBN 978-1-118-85902-5. Pridobljeno 4. marca 2016.

[9] Gribbin, J (2002). The Scientists: A History of Science Told Through the Lives of Its Greatest Inventors. New York: Random House. str. 378. Bibcode:2003shst.book.....G. ISBN 978-0-8129-6788-3.

[isbn0-7167-3103-7-10] Friedman, Robert M. (2001). The politics of excellence: behind the Nobel Prize in science. New York: Times Books. str. 32–34. ISBN 978-0-7167-3103-0.

[BigencRU-11] »МЕНДЕЛЕ́ЕВСК«. Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2021. Pridobljeno 5. oktobra 2020.

[12] »Mendeleevite-(Ce)«. Mindat. Pridobljeno 5. oktobra 2020.

[1]

[2]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

@@ Vrstica 24: / Vrstica 24: @@
 }}
-'''Dimitrij Ivanovič Mendelejev''' [dimítrij ivánovič mendeléjev] ({{jezik-ru|Дми́трий Ива́нович Менделе́ев}}), [[Rusi|ruski]] [[kemik]], * [[8. februar]] [[1834]], [[Tobolsk]], [[Tobolska gubernija]], [[Sibirija]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[2. februar]] [[1907]], [[Sankt Peterburg]], Ruski imperij (sedaj Rusija).
+'''Dimitrij Ivanovič Mendelejev''' [dimítrij ivánovič mendeléjev] ({{jezik-ru|Дми́трий Ива́нович Менделе́ев}}), [[Rusi|ruski]] [[kemik]] in [[akademik]], * [[8. februar]] [[1834]], [[Tobolsk]], [[Tobolska gubernija]], [[Sibirija]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[2. februar]] [[1907]], [[Sankt Peterburg]].
+Znan je po tem, da je formuliral zakon periodike lastnosti [[Kemični element|kemičnih elementov]], na podlagi katerega je sestavil [[periodni sistem elementov]] in napovedal lastnosti še neodkritih elementov ter popravil podatke o obstoječih znanih.
 == Življenje in delo ==
-Mendelejev se je rodil v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve. Najverjetneje je bil Mendelejev najmlajši od 11, 13, 14 ali 17 bratov in sester – točnega števila ni. Svojo mater je naravnost oboževal, saj sta skupaj prehodila 1600 km dolgo pot do fakultete. Ona ga je spravila kot štipendista na fakulteto. S trinajstimi leti je postal dijak [[gimnazija|gimnazije]] v Tobolsku. Njegov oče Ivan je bil učitelj. Čez nekaj časa je oslepel in tako izgubil službo, zato je bila njegova mati Marija primorana delati v zapuščeni družinski steklarni.
+Mendelejev se je rodil v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve. Najverjetneje je bil Mendelejev najmlajši od 11, 13, 14 ali 17 bratov in sester (točno število ni znano). Njegov oče Ivan je bil učitelj. Čez nekaj časa je oslepel in tako izgubil službo, zato je bila njegova mati primorana znova zagnati opuščeno družinsko steklarno. S trinajstimi leti je postal dijak [[gimnazija|gimnazije]] v Tobolsku.
-Po diplomi je zbolel za tuberkulozo zaradi česar se je moral preseliti na polotok Krim. Zaljubil se je v Anno Ivanovo Popovo, čeprav je bil prej že v zakonu. Kasneje jo je zaprosil in ji rekel, da bo naredil samomor, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo se je zaključila ločitev z dosedanjo ženo Leshchevo. V življenju je imel 6 otrok.
+Steklarna je kmalu po tistem pogorela, umrl mu je tudi oče. Mati je z obubožano družino odšla najprej v [[Moskva|Moskvo]] in od tam v [[Sankt Peterburg]], kjer je bil Mendelejev sprejet na pedagoški inštitut tamkajšnje državne univerze. Po diplomi je zbolel za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], zaradi česar se je moral preseliti na polotok [[Krim (polotok)|Krim]]. Zaljubil se je v Ano Ivanovo Popovo, čeprav je bil prej že v zakonu. Kasneje jo je zaprosil in ji dejal, da bo naredil samomor, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo se je zaključila ločitev od dotedanje žene Leščeve. V življenju je imel šest otrok.
+[[Slika:Medeleeff_by_repin.jpg|thumb|left|Dimitrij Ivanovič Mendelejev, [[Ilja Jefimovič Repin|Repinov]] portret, 1885]]
+Zelo veliko je potoval po svetu in se udeleževal številnih prireditev za kemike. Kasneje je postal profesor na univerzi v Sankt Petersburgu. Napisal je knjigo ''Organska kemija'' in učbenik ''Osnove kemije''. Ob pisanju učbenika je ugotovil, da v organski kemiji manjka sistem oz. red. Kmalu je začel iskati sistem, po katerem bi najbolje uredil elemente, njihove spojine ter lastnosti. Sestavil je [[periodni sistem elementov]], ki v Rusiji nosi njegovo ime. Ker je ugotovil, da so lastnosti elementov v ponavljajoči/periodni odvisnosti od njihove [[atomska teža|atomske teže]] in [[valenca|valence]], je 56 takrat znanih elementov razporedil po naraščajoči atomski teži. Napovedal je tudi tri elemente in njihove značilnosti, ki so jih po odkritju poimenovali po deželah, kjer so jih odkrili: [[germanij]] (Ge), [[skandij]] (Sc) in [[galij]] (Ga). Periodni sistem elementov je formalno predstavil 6.&nbsp;marca&nbsp;1869 Ruskemu kemijskemu društvu pod naslovom ''Odvisnost med lastnostmi atomskih tež elementov'', pri čemer je opisal [[atomska teža|atomsko težo]] (zdaj pravilno imenovano ''relativna atomska masa'') in [[valenca|valenco]].<ref name="Seaborg1994">{{navedi knjigo|last=Seaborg|first=Glenn T|author-link=Glenn T. Seaborg|title=Modern Alchemy: Selected Papers of Glenn T Seaborg|chapter-url=https://books.google.com/books?id=573sCgAAQBAJ&pg=PA179|access-date=5 March 2016|date=20 May 1994|publisher=World Scientific|isbn=978-981-4502-99-3|page=179|chapter=The Periodic Table: Tortuous path to man-made elements}}</ref><ref name="Pfennig2015">{{navedi knjigo|last=Pfennig|first=Brian W.|title=Principles of Inorganic Chemistry|url=https://books.google.com/books?id=pxX1BgAAQBAJ&pg=PA109|access-date=4 March 2016|date=3 March 2015|publisher=Wiley|isbn=978-1-118-85902-5|page=109}}</ref>
+Bil je pobudnik uvedbe [[Metrični sistem enot|metričnega sistema enot]] v Ruskem imperiju. Na njegovo pobudo so leta 1893 ustanovili [[Glavni urad za mere in uteži]]. Letu 1893 je bil izvoljen za direktorja urada in to delo opravljal do svoje smrti. Izjavil je: »V naravi so mere in uteži glavna orožja spoznanja in nič ni tako majhno, da od tega ne bi bilo odvisno največje.«
-Zelo veliko je potoval po svetu in se udeleževal številnih prireditev za kemike. Kasneje je postal profesor na univerzi v [[Sankt Petersburg]]u. Napisal je knjigo ''Organska kemija'' in učbenik ''Osnove kemije''. Ob pisanju učbenika je ugotovil, da v organski kemiji manjka sistem oz. red. In tu se je začela zgodba o periodnem sistemu elementov. Kmalu je začel iskati sistem, po katerem bi najboljše uredil elemente, njihove spojine ter lastnosti. Leta 1870 je sestavil [[periodni sistem elementov]], ki v Rusiji nosi njegovo ime. To je bil njegov največji dosežek. Kako pa je Periodni sistem elementov uredil: ker je ugotovil, da so lastnosti elementov v ponavljajoči/periodni odvisnosti od svoje atomske mase je dotedaj 62 znanih elementov razporedil po naraščajoči atomski masi. Njegov velik uspeh pa je bila tudi napoved 3-h elementov in njihovih značilnosti, ki so jih po odkritju poimenovali po deželah, kjer so jih odkrili: Ge-germanij, Sc-skandij in Ga-galij.
+Umrl je 2. februarja 1907 v Sankt Peterburgu v Rusiji zaradi gripe.
-Bil je pobudnik [[metrski sistem|metrskega sistema]] v Ruskem imperiju. Na njegovo pobudo so leta 1893 ustanovili [[Glavni urad za mere in uteži]]. V letu 1893 pa je bil izvoljen za direktorja tega urada. Izjavil je: »V naravi so mere in uteži glavna orožja spoznanja in nič ni tako majhno, da od tega ne bi bilo odvisno največje.«
+== Priznanja ==
-Za svoje [[znanost|znanstvene]] dosežke je Mendelejev leta 1905 kot prvi Rus prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz [[London]]a.
+[[Slika:Mendeleyev gold Barry Kent.JPG|thumb|left|Medalja Mendelejeva]]
+Za njegove dosežke mu je britanska [[Kraljeva družba]] leta 1882 podelila [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] in leta 1905, kot prvemu Rusu, tudi prestižno [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]]. Leta 1892 ga je sprejela za tujega člana. Podobnih časti je bil deležen od več evropskih združenj učenjakov, za člana Ruske akademije znanosti pa ni bil izvoljen zaradi kontroverznosti glede zakonskih zvez – po merilih [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruske pravoslavne Cerkve]] je bil namreč [[bigamist]] še več let po ločitvi od Leščeve.
+Leta 1906 je Nobelov komite predlagal [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljevi švedski akademiji znanosti]], da Mendelejevu podeli [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]]. Vendar pa je eden od članov komiteja, Peter Klason, namesto tega predlagal [[Henri Moissan|Henrija Moissana]], za katerega se je zavzel tudi vplivni kemik [[Svante Arrhenius]] (čeprav ni bil član komiteja). Sledila je burna razprava, po kateri je komite na glasovanju izbral Moissana z enim glasom razlike. Po mnenju sodobnikov naj bi Arrhenius preprečeval podelitev nagrade Mendelejevu zato, ker je ta kritiziral njegovo teorijo disociacije.<ref>{{navedi knjigo |author=Gribbin, J |title=The Scientists: A History of Science Told Through the Lives of Its Greatest Inventors |publisher=Random House |location=New York |year=2002 |page=378 |isbn=978-0-8129-6788-3|bibcode=2003shst.book.....G }}</ref> Arrhenius je oviral tudi nominacijo Mendelejeva leta 1907.<ref name="isbn0-7167-3103-7">{{navedi knjigo |author=Friedman, Robert M. |title=The politics of excellence: behind the Nobel Prize in science |publisher=Times Books |location=New York |year=2001 |pages=[https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 32–34] |isbn=978-0-7167-3103-0 |url=https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 }}</ref>
-Umrl je 2. februarja 1907 v Sankt Peterburgu v Rusiji zaradi gripe.
-Po njem se imenuje 101. [[kemični element]], [[radioaktivnost|radioaktivna]] [[kovina]] [[mendelevij]] z [[seznam elementov po znaku|znakom]] Md.
+=== Poimenovanja ===
-<center>
+V Rusiji je še zdaj razširjeno poimenovanje »Mendelejeva tabela« za periodni sistem elementov. Formalno je po njem poimenovanih več stvari, med drugim:
-<gallery>
+* mesto [[Mendelejevsk]] v [[Tatarstan]]u, kjer je vzpostavil proizvodnjo brezdimnega smodnika<ref name="BigencRU">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |title=МЕНДЕЛЕ́ЕВСК |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2020-10-05 |language=ru |archive-date=2021-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211009192807/https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |url-status=dead }}</ref>
-Slika:Medeleeff_by_repin.jpg|Dimitrij Ivanovič Mendelejev, [[Ilja Jefimovič Repin|Repinov]] portret, 1885.
+* 101. kemični element, [[radioaktivnost|radioaktivna]] [[kovina]] [[mendelevij]] s [[Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu|simbolom]] Md
-Slika:Mendeleyev gold Barry Kent.JPG|Medalja Mendelejeva
+* udarni krater Mendelejev na [[Luna|Luni]]
-</gallery>
+* mineral [[mendelejevit]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |title=Mendeleevite-(Ce) |work=Mindat |accessdate=2020-10-05}}</ref>
-</center>
+* Ruska akademija znanosti od leta 1965 občasno podeljuje zlato medaljo Mendelejeva za doseže na področju kemije
 == Sklici ==
+{{sklici|2}}
-{{sklici|1}}
 == Zunanje povezave ==
 * [http://www.chem.msu.su/eng/misc/mendeleev/welcome.html Eugene V. Babaev, ''Dmitriy Mendeleev Online''] {{ikona en}}
 * [http://www.abcgallery.com/R/repin/repin12.html Repinov portret Mendelejeva] (1885)
-* [http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&Position=1&keywords=mendeleev&subcoll= Slika Mendelejeva] - Edgar Fahs Smithova zbirka, Univerza Pennsylvanie
+* [http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&Position=1&keywords=mendeleev&subcoll= Slika Mendelejeva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040307090822/http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&position=1&keywords=mendeleev&subcoll= |date=2004-03-07 }} - Edgar Fahs Smithova zbirka, Univerza Pennsylvanie
-* [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML Izvirna periodna preglednica elementov] {{ikona en}}
+* [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML Izvirna periodna preglednica elementov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040803141736/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML |date=2004-08-03 }} {{ikona en}}
-* [http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html Prvi osnutek Mendelejeva periodne preglednice] - [[17. februar]] [[1869]]
+* [http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html Prvi osnutek Mendelejeva periodne preglednice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040514015858/http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html |date=2004-05-14 }} - [[17. februar]] 1869
-: Leta [[1889]] so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede:
+: Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede:
-* [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML Faradayevo predavanje] - [[4. julij]] 1889 {{ikona en}}
+* [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML Faradayevo predavanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021018185517/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML |date=2002-10-18 }} - [[4. julij]] 1889 {{ikona en}}
 {{-}}
@@ Vrstica 67: / Vrstica 71: @@
 {{Davyjeva medalja}}
 {{Copleyjeva medalja}}
+{{Znanstveniki, po katerih so poimenovani kemični elementi}}
-{{chemist-stub}}
 {{normativna kontrola}}
 {{DEFAULTSORT:Mendelejev, Dimitrij Ivanovič}}
 [[Kategorija:Ruski kemiki]]
+[[Kategorija:Ruski akademiki]]
 [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu]]
+[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
+[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
+[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
 [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
 [[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]]
+[[Kategorija:Demidovi nagrajenci]]
 [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]]
-[[Kategorija:Člani Ruske akademije znanosti]]
-[[Kategorija:Ruski akademiki]]
-[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
-[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
-[[Kategorija:Demidovi nagrajenci]]
-[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]

p p u Prejemniki Davyjeve medalje
1877–1900	1877: Bunsen / Kirchhoff 1878: Cailletet / Pictet 1879: de Boisbaudran 1880: Friedel 1881: von Baeyer 1882: Mendelejev / L. Meyer 1883: Berthelot / Thomsen 1884: Kolbe 1885: Stas 1886: de Marignac 1887: Newlands 1888: Crookes 1889: W. H. Perkin 1890: Fischer 1891: V. Meyer 1892: Raoult 1893: 't Hoff / Le Bel 1894: Cleve 1895: Ramsay 1896: Moissan 1897: Gladstone 1898: Wislicenus 1899: Schunck 1900: Koerner
1901–1950	1901: Living 1902: Arrhenius 1903: Curie / Skłodowska-Curie 1904: W. H. Perkin mlajši 1905: Ladenburg 1906: Fittig 1907: Morley 1908: Tilden 1909: J. Dewar 1910: Richards 1911: Armstrong 1912: Wallach 1913: Meldola 1914: Pope 1915: Sabatier 1916: Le Chatelier 1917: Haller 1918: Kipping 1919: Frankland 1920: Heycock 1921: Guye 1922: Thorpe 1923: Baker 1924: A. G. Perkin 1925: Irvine 1926: Walker 1927: Noyes 1928: Donnan 1929: Lewis 1930: Robinson 1931: Lapworth 1932: Willstätter 1933: Mills 1934: Haworth 1935: Harden 1936: Bone 1937: Fischer 1938: Barger 1939: McBain 1940: Urey 1941: Dakin 1942: Hinshelwood 1943: Heilbron 1944: R. Robertson 1945: Adams 1946: C. K. Ingold 1947: Pauling 1948: Hirst 1949: Todd 1950: Simonsen
1951–2000	1951: Rideal 1952: A. Robertson 1953: Lennard-Jones 1954: Cook 1955: Melville 1956: Haworth 1957: Lonsdale 1958: Norrish 1959: Woodward 1960: J. M. Robertson 1961: Barton 1962: Emeléus 1963: Bowen 1964: Calvin 1965: Thompson 1966: Jones 1967: Prelog 1968: Cornforth / Popjak 1969: Dainton 1970: Coulson 1971: Porter 1972: Birch 1973: Anderson 1974: Baddiley 1975: Sugden 1976: Richards 1977: Battersby 1978: Eschenmoser 1979: Chatt 1980: Johnson 1981: Raphael 1982: M. J. S. Dewar 1983: Arigoni 1984: Edwards 1985: Jack Lewis 1986: Ogston 1987: Jeffreys 1988: Pople 1989: Stone 1990: K. U. Ingold 1991: Knowles 1992: Carrington 1993: Baldwin 1994: Thomas 1995: Green 1996: Wilkinson 1997: Lehn 1998: Fersht 1999: Chisholm 2000: Ley
2001–2020	2001: Scott 2002: Bartlett 2003: Parsons 2004: Oka 2005: Dobson 2006: Pope 2007: Simmons 2008: Stoddart 2009: Sanders 2010: Robinson 2011: Zewail 2012: Armstrong 2013: Hutchings 2014: Grey 2015: Davies 2016: Mann 2017: Rosseinsky 2018: Pyle 2019: Aggarwal 2020: Davis
Kraljeva družba Humphry Davy

p p u Prejemniki Copleyjeve medalje
1731–1750	1731: Gray 1732: Gray 1734: Desaguliers 1736: Desaguliers 1737: Belchier 1738: Valoue 1739: Hales 1740: Stuart 1741: Desaguliers 1742: Middleton 1743: Trembley 1744: Baker 1745: W. Watson 1746: Robins 1747: Knight 1748: Bradley 1749: Harrison 1750: Edwards
1751–1800	1751: Canton 1752: Pringle 1753: Franklin 1754: Lewis 1755: Huxham 1757: C. Cavendish 1758: Dollond 1759: Smeaton 1760: B. Wilson 1764: Canton 1766: Brownrigg / H. Cavendish / Delaval 1767: Ellis 1768: Woulfe 1769: Hewson 1770: Hamilton 1771: Raper 1772: Priestley 1773: Walsh 1775: Maskelyne 1776: Cook 1777: Mudge 1778: Hutton 1780: Vince 1781: W. Herschel 1782: Kirwan 1783: Goodricke / Hutchins 1784: Waring 1785: Roy 1787: Hunter 1788: Blagden 1789: Morgan 1791: Deluc / Rennell 1792: Thompson 1794: Volta 1795: Ramsden 1796: Atwood 1798: Hatchett / Shuckburgh-Evelyn 1799: Hellins 1800: Howard
1801–1850	1801: Cooper 1802: Wollaston 1803: Chenevix 1804: Tennant 1805: Davy 1806: Knight 1807: Home 1808: Henry 1809: Troughton 1811: Brodie 1813: Brande 1814: Ivory 1815: Brewster 1817: Kater 1818: Seppings 1820: Ørsted 1821: Sabine / J. F. W. Herschel 1822: Buckland 1823: Pond 1824: Brinkley 1825: Arago / Barlow 1826: South 1827: Prout / Foster 1831: Airy 1832: Faraday / Poisson 1834: Plana 1835: Harris 1836: Berzelius / Kiernan 1837: Becquerel / Daniell 1838: Gauss / Faraday 1839: R. Brown 1840: von Liebig / Sturm 1841: Ohm 1842: MacCullagh 1843: Dumas 1844: Matteucci 1845: Schwann 1846: Le Verrier 1847: J. F. W. Herschel 1848: Adams 1849: Murchison 1850: Hansen
1851–1900	1851: Owen 1852: von Humboldt 1853: Dove 1854: Müller 1855: Foucault 1856: Milne-Edwards 1857: Chevreul 1858: Lyell 1859: Weber 1860: Bunsen 1861: Agassiz 1862: Graham 1863: Sedgwick 1864: C. Darwin 1865: Chasles 1866: Plücker 1867: von Baer 1868: Wheatstone 1869: Regnault 1870: Joule 1871: von Mayer 1872: Wöhler 1873: von Helmholtz 1874: Pasteur 1875: von Hofmann 1876: Bernard 1877: Dana 1878: Boussingault 1879: Clausius 1880: Sylvester 1881: Wurtz 1882: Cayley 1883: Kelvin 1884: Ludwig 1885: Kekulé 1886: Neumann 1887: Hooker 1888: T. H. Huxley 1889: Salmon 1890: Newcomb 1891: Cannizzaro 1892: Virchow 1893: Stokes 1894: Frankland 1895: Weierstrass 1896: Gegenbaur 1897: von Kölliker 1898: Huggins 1899: Rayleigh 1900: Berthelot
1901–1950	1901: Gibbs 1902: Lister 1903: Suess 1904: Crookes 1905: Mendelejev 1906: Mečnikov 1907: Michelson 1908: Wallace 1909: G. W. Hill 1910: Galton 1911: G. H. Darwin 1912: Klein 1913: Lankester 1914: Thomson 1915: Pavlov 1916: Dewar 1917: Roux 1918: Lorentz 1919: Bayliss 1920: H. T. Brown 1921: Larmor 1922: Rutherford 1923: Lamb 1924: Sharpey-Schafer 1925: Einstein 1926: Hopkins 1927: Sherrington 1928: Parsons 1929: Planck 1930: W. H. Bragg 1931: Schuster 1932: Hale 1933: T. Smith 1934: Haldane 1935: C. T. R. Wilson 1936: A. Evans 1937: Dale 1938: Bohr 1939: Morgan 1940: Langevin 1941: Lewis 1942: Robinson 1943: Barcroft 1944: Taylor 1945: Avery 1946: Adrian 1947: Hardy 1948: A. V. Hill 1949: de Hevesy 1950: Chadwick
1951–2000	1951: Keilin 1952: Dirac 1953: Kluyver 1954: Whittaker 1955: Fisher 1956: Blackett 1957: Florey 1958: Littlewood 1959: Burnet 1960: H. Jeffreys 1961: Krebs 1962: Hinshelwood 1963: Fildes 1964: Chapman 1965: Hodgkin 1966: W. L. Bragg 1967: Katz 1968: Reichstein 1969: Medawar 1970: Todd 1971: Pirie 1972: Mott 1973: A. Huxley 1974: Hodge 1975: Crick 1976: Crowfoot Hodgkin 1977: Sanger 1978: Woodward 1979: Perutz 1980: Barton 1981: Mitchell 1982: Cornforth 1983: R. Porter 1984: Chandrasekhar 1985: Klug 1986: Peierls 1987: R. Hill 1988: Atiyah 1989: Milstein 1990: Salam 1991: Brenner 1992: G. Porter 1993: J. D. Watson 1994: Frank 1995: Fenner 1996: Cottrell 1997: H. E. Huxley 1998: Lighthill 1999: J. M. Smith 2000: Battersby
2001–2021	2001: Miller 2002: Pople 2003: Gurdon 2004: Kroto 2005: Nurse 2006: Hawking 2007: May 2008: Penrose 2009: M. Evans 2010: Cox 2011: McKenzie / Lindahl 2012: Walker 2013: Geim 2014: A. Jeffreys 2015: Higgs 2016: Henderson 2017: Wiles 2018: Gordon 2019: Goodenough 2020: Fersht 2021: Bell Burnell
Kraljeva družba Godfrey Copley

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 CONOR (Srbija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Norveška Španija Francija (data) 2 (data) Katalonija Ukrajina Nemčija Italija Izrael ZDA Latvija Japonska Češka republika Avstralija Grčija Nizozemska Poljska Rusija Švedska
Biografski slovarji	Nemčija
Znanstvene podatkovne baze	CiNii (Japonska) zbMATH
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology RERO (Švica) 1 Social Networks and Archival Context SUDOC (Francija) 1 Trove (Avstralija) 1