Lovro Polančič: Razlika med redakcijama

Lovro Polančič
Lovro Polančič
	Lovro Polančič - Ubo
Rojstvo	6. avgust 1923; Libeliče
Smrt	12. februar 1945 (21 let); Stranice
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija
Poklic	partizan

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 13:40, 19. december 2023

Lovro Polančič - Ubo, slovenski partizan, športnik in glasbenik, * 6. avgust 1923, Libeliče, † 12. februar 1945, Stranice pri Frankolovem.

Življenjepis

Lovro Polančič je z materjo in bratom Ivom od leta 1924 živel v Mariboru. Pri trinajstih letih se je z materjo udeležil tekstilne stavke in bil ranjen, saj ga je policist udaril po roki. Obiskoval je I. meščansko šolo v Krekovi ulici 1 in po opravljeni mali maturi se je izučil za elektromehanika. Imel je težave s svojim učnim mojstrom, ki je bil kulturbundovec in še ne polnoleten je bil v preiskovalnem zaporu, ker se je na njihov dom zatekel ilegalec Slavko Šlander. Aprila 1941 se je v Karlovcu vključil v takratno jugoslovansko vojsko, ki je bila v nekaj dneh poražena. Vrnil se je v Ljubljano, kjer so ga ujeli in ga odpeljali v taborišče. Tam je bil do decembra 1942. Po prihodu iz taborišča se je zaposlil, opravljal je dela na daljnovodih. Ker je bilo zanj v Mariboru prenevarno, je do odhoda k partizanom živel pri starih starših v Libeličah. Pred odhodom v partizane sta z materjo obiskala bratov grob. V partizane ga je 16. junija 1943 spremljala mati in takrat ga je videla zadnjič. Prevzel je bratovo partizansko ime Ubo. Sprejet je bil v Koroško četo in po treh mesecih poslan na Dolenjsko v šolo. Priključen je bil 14. diviziji in v bojih v Savinjskih hribih je bil ranjen v obe nogi. Partizanska bolnišnica nad Lučami je bila izdana, zato je bil prepeljan v zapore v Celju. Od tam so ga pripeljali v Stranice pri Frankolovem, kjer je bil 12. februarja 1945 obešen. Njegovi posmrtni ostanki so v skupnih grobovih pri Frankolovem.

V spominih se ga je njegova mama, Julka Polančič spominjala kot živahnega in veselega fanta. Tudi on je bil glasbeno nadarjen, igral je kitaro, pel je v pevskem zboru in bil je član Prvega slovenskega športnega kluba Maribor.

Glej tudi

Viri

Rokopisno gradivo Julke Polančič, arhiv OŠ bratov Polančičev Maribor.
Pionirski zbornik Otroci svobode, št. 32, leto 1986/1987, str. 22–23.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-{{bioslika|islike=Lovro_Polancic.jpg|opis=Lovro Polančič - Ubo|napis=''Lovro Polančič - Ubo''}}
+{{Infopolje Oseba|image=Lovro_Polancic.jpg|opis=Lovro Polančič - Ubo|caption=''Lovro Polančič - Ubo''}}
 '''Lovro Polančič - Ubo''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[športnik]] in [[glasbenik]], * [[6. avgust]] [[1923]], [[Libeliče]], † [[12. februar]] [[1945]], [[Stranice]] pri [[Frankolovo|Frankolovem]].
 == Življenjepis ==
-Lovro Polančič je z materjo in bratom [[Ivo Polančič|Ivom]] od leta [[1924]] živel v [[Maribor]]u. Pri trinajstih letih se je z materjo udeležil tekstilne stavke in bil ranjen, saj ga je policist udaril po roki. Obiskoval je I. meščansko šolo v [[Krekova ulica, Maribor|Krekovi ulici]] 1 in po opravljeni mali maturi se je izučil za elektromehanika. Imel je težave s svojim učnim mojstrom, ki je bil [[kulturbund]]ovec in še ne polnoleten je bil v preiskovalnem zaporu, ker se je na njihov dom zatekel ilegalec [[Slavko Šlander]]. Aprila [[1941]] se je v [[Karlovac|Karlovcu]] vključil v takratno jugoslovansko vojsko, ki je bila v nekaj dneh poražena. Vrnil se je v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer so ga ujeli in ga odpeljali v taborišče. Tam je bil do decembra [[1942]]. Po prihodu iz taborišča se je zaposlil, opravljal je dela na daljnovodih. Ker je bilo zanj v [[Maribor]]u prenevarno, je do odhoda k partizanom živel pri starih starših v [[Libeliče|Libeličah]]. Pred odhodom v partizane sta z materjo obiskala bratov grob. V partizane ga je [[16. junij]]a [[1943]] spremljala mati in takrat ga je videla zadnjič. Prevzel je bratovo partizansko ime [[Ivo Polančič|Ubo.]] Sprejet je bil v [[Koroška četa|Koroško četo]] in po treh mesecih poslan na Dolenjsko v šolo. Priključen je bil [[14. divizija|14. diviziji]] in v bojih v Savinjskih hribih je bil ranjen v obe nogi. Partizanska bolnišnica nad Lučami je bila izdana, zato je bil prepeljan v zapore v [[Celje|Celju]]. Od tam so ga kot talca pripeljali v [[Stranice]] pri [[Frankolovo|Frankolovem]], kjer je bil [[12. februar]]ja [[1945]] obešen. Njegovi posmrtni ostanki so v skupnih grobovih pri Frankolovem.
+Lovro Polančič je z materjo in bratom [[Ivo Polančič|Ivom]] od leta [[1924]] živel v [[Maribor]]u. Pri trinajstih letih se je z materjo udeležil tekstilne stavke in bil ranjen, saj ga je policist udaril po roki. Obiskoval je I. meščansko šolo v [[Krekova ulica, Maribor|Krekovi ulici]] 1 in po opravljeni mali maturi se je izučil za elektromehanika. Imel je težave s svojim učnim mojstrom, ki je bil [[kulturbund]]ovec in še ne polnoleten je bil v preiskovalnem zaporu, ker se je na njihov dom zatekel ilegalec [[Slavko Šlander]]. Aprila [[1941]] se je v [[Karlovec|Karlovcu]] vključil v takratno jugoslovansko vojsko, ki je bila v nekaj dneh poražena. Vrnil se je v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer so ga ujeli in ga odpeljali v taborišče. Tam je bil do decembra [[1942]]. Po prihodu iz taborišča se je zaposlil, opravljal je dela na daljnovodih. Ker je bilo zanj v [[Maribor]]u prenevarno, je do odhoda k partizanom živel pri starih starših v [[Libeliče|Libeličah]]. Pred odhodom v partizane sta z materjo obiskala bratov grob. V partizane ga je [[16. junij]]a [[1943]] spremljala mati in takrat ga je videla zadnjič. Prevzel je bratovo partizansko ime [[Ivo Polančič|Ubo.]] Sprejet je bil v [[Koroška četa|Koroško četo]] in po treh mesecih poslan na Dolenjsko v šolo. Priključen je bil [[14. divizija|14. diviziji]] in v bojih v Savinjskih hribih je bil ranjen v obe nogi. Partizanska bolnišnica nad [[Luče|Lučami]] je bila izdana, zato je bil prepeljan v zapore v [[Celje|Celju]]. Od tam so ga pripeljali v [[Stranice]] pri [[Frankolovo|Frankolovem]], kjer je bil [[12. februar]]ja [[1945]] obešen. Njegovi posmrtni ostanki so v skupnih grobovih pri Frankolovem.
 V spominih se ga je njegova mama, [[Julka Polančič]] spominjala kot živahnega in veselega fanta. Tudi on je bil glasbeno nadarjen, igral je kitaro, pel je v pevskem zboru in bil je član [[Prvi slovenski športni klub Maribor|Prvega slovenskega športnega kluba Maribor]].
@@ Vrstica 18: / Vrstica 18: @@
 # Pionirski zbornik Otroci svobode, št. 32, leto 1986/1987, str. 22–23.
+{{portal|Vojaštvo}}
-[[Kategorija:Rojeni leta 1923|Polančič, Lovro]]
-[[Kategorija:Umrli leta 1945|Polančič, Lovro]]
 [[Kategorija:Slovenski partizani|Polančič, Lovro]]
+[[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]]
+[[Kategorija:Usmrčeni z obešenjem]]
+[[Kategorija:Usmrčeni vojni ujetniki]]