Heker: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 22:50, 18. december 2023

Héker (angleško hacker [hêk'r]) je izraz, ki označuje več subkultur in skupnosti računalniških zanesenjakov. Danes se izraz "heker" največkrat uporablja v zvezi z ljudmi, ki se ukvarjajo z vdori oziroma nepooblaščenimi dostopi v računalniška omrežja in zaobhajanju varnostnih sistemov le-teh iz različnih vzrokov (zaslužek, aktivizem, pridobivanje informacij, iskanje pomanjkljivosti v varnostnem sistemu).

Motivi hekerskih vdorov

Motivi hekerskih vdorov so različni, in sicer:

finančni motiv - zaslužek,
politični ali socialno-družbeni motiv - aktivizem,
izziv - želja po dokazovanju svojih spretnosti,
maščevanje (za razliko od drugih motivov, je ta lahko zelo nevaren, saj je zaradi čustev zamegljena presoja, zato se pojavi želja po škodovanju drugi osebi).

Najpogosteje gre za zaslužek in dokazovanje. ^[1]

Vrste hekerskih vdorov

Hekerji ne delujejo na isti način, zato poznamo različne vrste hekerskih vdorov. Spodaj so predstavljeni nekateri od najpogostejših vdorov.

Spoofing

Spoofing bi lahko opredelili kot tehniko lažnega predstavljanja napadalčevega sistema, ki se napadenemu sistemu predstavi kot zaupanja vreden in preko zlorabe zaupanja (pridobitve osebnih podatkov) hekerju omogoči dostop do sistema. ^[2]

Poznamo več vrst spoofinga, in sicer:

DNS spoofing,
ID spoofing,
Web spoofing.

Spyware

Spyware je programska oprema, ki zbira podatke o posameznikovih spletnih navadah ter jih posreduje avtorju. Pogosto je vključena v druge aplikacije in se na računalnik namesti brez vednosti uporabnika. Glavni namen Spyware programske opreme je torej pridobiti nedovoljene informacije o uporabniku, pogosto pa je namenjena tudi prikazovanju oglasov in preusmerjanju spletnih brskalnikov.

Napad za zavrnitev storitve

DoS (angleško Denial Of Service) ali zavrnitev storitve je proces, ki so ga hekerji začeli uporabljati okoli leta 2000, svoj razcvet pa je doživel leta 2002. Heker iz svojega računalnika pošlje na napaden računalnik (navadno strežnik) ogromno količino podatkov s čimer se delovanje računalnika zelo upočasni. Tarče so navadno tisti strežniki, ki gostijo spletne strani. ^[3]

Podoben napad je tudi DDoS (Distributed Denial of Service) ali porazdeljena zavrnitev storitve. Pri napadu DDos heker prav tako na naš računalnik pošilja veliko količino podatkov, le da tega ne počne iz svojega računalnika temveč iz tako imenovanih »zombi računalnikov«, ki si jih podredi z namenom napada druge tarče.

Vrste hekerjev

Tudi hekerji kot taki se delijo na različne skupine. Poznamo več različnih delitev, najpogosteje pa se delijo na bele hekerje (White hat hackers), sive hekerje (Grey hat hackers) in črne hekerje (Black hat hackers). Razlika med njimi je spoštovanje zakonov ter etičnih pravil ter razlogi oziroma motivi, zakaj se hekanje/vdiranje pojavlja. ^[4]

Beli ali etični hekerji (White hat hackers)

Beli ali etični hekerji so računalniški strokovnjaki, ki se ukvarjajo s testiranjem varnosti informacijskih sistemov. V sisteme vdirajo zato, da preizkušajo in nadgrajujejo ter predvsem zagotavljajo varnost informacijskih sistemov organizacij. So popolno nasprotje Black hat hekerjev, saj spoštujejo pravila in hekersko etiko.

Sivi hekerji (Grey hat hackers)

Sivi hekerji so hekerji in računalniški strokovnjaki, ki občasno prekršijo nekatera pravila in etike ter zakonov ne spoštujejo popolnoma, vendar v sisteme ne vdirajo zlonamerno, kot to počnejo Black hat hekerji. Z vdiranjem se največkrat ukvarjajo zaradi pomoči (ali po naročilu) organizacijam.

Črni hekerji (Black hat hackers)

So hekerji, ki zlorabljajo internetno varnost in vdirajo v sisteme, največkrat zaradi osebne zabave, dosežkov, (političnega) sporočila ali zaslužka. Black hat hekerji so predstavniki stereotipnih ter ilegalnih hekerjev, ki ne spoštujejo hekerske etike, pravil in zakonov. V omrežja vdirajo z namenom, da bi sistem uničili, onesposobili ali ukradli zaupne podatke.

Znani hekerji

Kevin David Mitnick je ameriški računalniški svetovalec in heker. S hekanjem je začel že pri 12. Letih in pri 15 uspešno prevaral avtobusni sistem v Los Angelesu. V srednji šoli je že znal vdirati v telefone, kmalu po tem pa je začel vdirati v omrežja najbolj znanih podjetij (Nokia, Motorola, IBM, Siemens). Takrat je veljal za najbolj iskanega kiberkriminalca na svetu. Zaradi vdorov je bil zaprt kar dvakrat, danes pa vodi svoje podjetje, ki deluje na področju varnost na internetu. O njegovi zgodbi so posneli tudi film Track Down.
Albert Gonzalez je heker, ki je že pri 14 letih vdrl v Naso, zaradi česar so njegovo šolo obiskali agenti FBI. Ustanovil je tudi spletno stran Shadowcrew.com, na kateri so lahko člani kupovali in preprodajali ukradene številke bančnih računov, kreditne kartice, lažne potne liste in druge ponarejene izkaznice. Aretiran je bil leta 2008, v zaporu pa bo ostal vsaj do leta 2025.
Jonathan James je bil ameriški heker, povezan tudi z Gonzalezom. Vdrl je v Nasine sisteme in tako postal prvi obsojeni mladoletni heker. Oblasti so ga zmotno preiskovale zaradi Gonzalesove kraje kreditnih kartic in zato je leta 2008 storil samomor. Bil je namreč prepričan, da ga bodo zaprli.
Gary McKinnon je škotski heker, ki je med letom 2001 in 2002 vdrl v več kot sto računalnikov ameriške vojske in vesoljske agencije Nasa. Izbrisal je ogromno zaupnih podatkov, uničeval varnostne kopije datotek in se poigraval z občutljivo programsko opremo. Ameriško vlado je popravilo škode, ki jo je povzročil, stalo skoraj milijon dolarjev. McKinnon se svojega početja ni sramoval in ga ni poskušal skriti, temveč je ameriški vojski napovedal, da jih ne bo pustil pri miru, dokler ga ne ujamejo.
Adrian Lamo oziroma brezdomni heker (The homeless hacker) si je ime na prelomu tisočletja ustvaril z vdiranjem v strežnike Microsofta, Googla, Yahooja in ameriškega časopisa The New York Times. Vzdevek Brezdomni je Lamo pridobil zato, ker za svoje hekerske vdore nikoli ni uporabljal lastnega računalnika, temveč je v druge sisteme vdiral le iz javnih mest. Uporabljal je računalnike v knjižnicah, internetnih kavarnah ter na univerzah. ^[5]

Zunanje povezave

Informacijska varnost

Kiberkriminal v Sloveniji
Vdori v računalniške sisteme Arhivirano 2018-12-23 na Wayback Machine.

Viri

↑ »Kiberkriminal« (PDF).^{[mrtva povezava]}
↑ »IP spoofing«.
↑ »Denial of service«.
↑ »Black, white, gray hat hackers«.
↑ »Znani hekerji«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2016.

[1] »Kiberkriminal« (PDF).^{[mrtva povezava]}

[2] »IP spoofing«.

[3] »Denial of service«.

[4] »Black, white, gray hat hackers«.

[5] »Znani hekerji«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2016.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+'''Héker''' ([[Angleščina|angleško]] ''hacker'' [hêk'r]) je izraz, ki označuje več subkultur in skupnosti [[Računalništvo|računalniških]] zanesenjakov. Danes se izraz "heker" največkrat uporablja v zvezi z ljudmi, ki se ukvarjajo z vdori oziroma nepooblaščenimi dostopi v računalniška omrežja in zaobhajanju varnostnih sistemov le-teh iz različnih vzrokov (zaslužek, aktivizem, pridobivanje informacij, iskanje pomanjkljivosti v varnostnem sistemu).
-{{pristransko}}
+== Motivi hekerskih vdorov ==
-'''Héker'''  ([[angleščina|angleško]] ''hacker'' [hêk'r]) je [[računalništvo|računalniški]] zanesenjak, ki uživa v raziskovanju [[program]]ov, sam navdušeno (celo obsedeno) [[programiranje|programira]] in spoštuje lastna [[sekaška etika|etična pravila]], ki pravijo, da mora biti dostop do [[računalnik]]ov mogoč vsakomur, [[informacija|informacije]] svobodno dostopne, da nam [[računalnik]]i izboljšujejo življenje, oblasti ([[politika|politiki]], [[vojska|vojski]] in [[pravosodje|pravosodju]]) pa ne gre zaupati.
+Motivi hekerskih vdorov so različni, in sicer:
+* finančni motiv - zaslužek,
-Héker je lahko tudi oseba, ki je zelo vešča v neračunalniški panogi, dokler jo ubiranje nedokumentiranih, ali neuveljavljenih poti, vodi do hitrejšega rezultata z manj truda. V praksi lahko takšno delovanje pripelje do nevarnih posledic, zato so potrebna etična in varnostna načela (npr. popravilo [[varovalka|varovalke]] z [[žebelj|žebljem]]).
+* politični ali socialno-družbeni motiv - aktivizem,
+* izziv - želja po dokazovanju svojih spretnosti,
+* maščevanje (za razliko od drugih motivov, je ta lahko zelo nevaren, saj je zaradi čustev zamegljena presoja, zato se pojavi želja po škodovanju drugi osebi).
+Najpogosteje gre za zaslužek in dokazovanje. <ref>{{Navedi splet|url=https://pravokator.si/wp-content/uploads/2016/06/Cybercrime_Kovacic_Portoroz.pdf|title=Kiberkriminal|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
-Hekerji uporabljajo svoje znanje za vdore v [[informacijski sistem|informacijske sisteme]] in [[računalniško omrežje|omrežja]]. Pri hekerjih govorimo o [[človek|ljudeh]], ki vdirajo v informacijske sisteme iz različnih vzrokov. Eden glavnih razlogov za to dejanje predstavlja intelektualni izziv oziroma primerjanje z vrstniki. Veliko [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], povzročenih s strani hekerjev, pa je posledica njihovega dolgočasja in s tem povezanega preizkušanja raznih možnosti v zvezi z novimi podvigi (vdori). Kriminalizacija vdora v sistem je predmet mnogih debat, saj sam vdor ne predstavlja škode, temveč, če je zaznan, poveča varnost sistema. Poleg tega bo pravi sekač npr. poslal [[elektronsko sporočilo]] nadzorniku sistema z [[naduporabnik|naduporabniškega računa]] in mu opisal slabosti. Nekateri sekači vdirajo v sisteme tudi po naročilu, za denar - samuraji.
+== Vrste hekerskih vdorov ==
-Potrebno je ločiti med sekači{{cn}} in [[lomač]]i{{cn}}. Sekači spoštujejo nekatera etična pravila, ki jih ločijo od lomačev, ki svoje znanje in sposobnosti uporabljajo za krajo podatkov, in povzročanje škode, brez sekačev pa na primer ne bi bilo [[Interneta]] - Vsi računalniški sistemi, ki jih danes uporabljamo so rezultat zgodnjega sekaškega raziskovanja, vglavnem zaradi ljubezni do računalništva in morebitne slave - brez kakršnekoli denarne motivacije.
+Hekerji ne delujejo na isti način, zato poznamo različne vrste hekerskih vdorov. Spodaj so predstavljeni nekateri od najpogostejših vdorov.
+=== Spoofing ===
-Besedi ''hacker'' sta časopisje in filmska industrija dala izrazito negativen prizvok, saj zaradi slabe obveščenosti(pač niso pravi sekači) ne vedo o čem govorijo, vedo pa da je beseda aktualna, se prodaja, in kaj '''približno''' pomeni. Za povprečnega uporabnika je pač nepredstavljivo, da nekdo prebere podatke iz njegovega trdega diska, ker pač ne ve, kako računalnik deluje, in se mu to zdi nepredstavljiv kriminal.
+Spoofing bi lahko opredelili kot tehniko lažnega predstavljanja napadalčevega sistema, ki se napadenemu sistemu predstavi kot zaupanja vreden in preko zlorabe zaupanja (pridobitve osebnih podatkov) hekerju omogoči dostop do sistema. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.iplocation.net/ip-spoofing|title=IP spoofing|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
+Poznamo več vrst spoofinga, in sicer:
-Značilnost hekerjev je, da se radi primerjajo z ustanovami in organizacijami v smislu, kdo je boljši. Večina hekerjev je še mladoletnih, vendar kljub svoji starosti predstavljajo veliko nevarnost za vse vrste informacijskih sistemov. Poznano je veliko primerov, ko so hekerji uspešno vdrli v sisteme [[banka|bank]], vladnih organizacij, poslovnih sistemov in drugam. Nekateri sekači delujejo v posebno organiziranih skupinah, katerih cilji so vdiranje v sisteme. Večina teh skupin ima posebna imena, s katerimi se poistovetijo in so jim v veliko čast in ponos. Od leta [[1990]] dalje organizirajo po vsem svetu svoje konference, kjer izmenjujejo izkušnje in zamisli.
+* DNS spoofing,
-Svoje(skrite) skupine ima tudi lomaška družba, katerim nezakonito pridobljeni podatki, ki bi jih sicer lahko dobili tudi sekači, predstavlja velik posel in zaslužek(npr. številke kreditnih ali telefonskih kartic).
+* ID spoofing,
+* Web spoofing.
+=== Spyware ===
-Izraz hacker v angleščini sicer pomeni nekoga, ki oblikuje pohištvo s sekirico. Sekač lahko hitro potegne vzporednico z računalništvom.
+Spyware je programska oprema, ki zbira podatke o posameznikovih spletnih navadah ter jih posreduje avtorju. Pogosto je vključena v druge aplikacije in se na računalnik namesti brez vednosti uporabnika. Glavni namen Spyware programske opreme je torej pridobiti nedovoljene informacije o uporabniku, pogosto pa je namenjena tudi prikazovanju oglasov in preusmerjanju spletnih brskalnikov.
+=== Napad za zavrnitev storitve ===
-== Glej tudi ==
+DoS (angleško Denial Of Service) ali [[Napad za zavrnitev storitve|zavrnitev storitve]] je proces, ki so ga hekerji začeli uporabljati okoli leta 2000, svoj razcvet pa je doživel leta 2002. Heker iz svojega računalnika pošlje na napaden računalnik (navadno strežnik) ogromno količino podatkov s čimer se delovanje računalnika zelo upočasni. Tarče so navadno tisti strežniki, ki gostijo spletne strani. <ref>{{Navedi splet|url=http://searchsecurity.techtarget.com/definition/denial-of-service|title=Denial of service|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
+Podoben napad je tudi DDoS (Distributed Denial of Service) ali porazdeljena zavrnitev storitve. Pri napadu DDos heker prav tako na naš računalnik pošilja veliko količino podatkov, le da tega ne počne iz svojega računalnika temveč iz tako imenovanih »zombi računalnikov«, ki si jih podredi z namenom napada druge tarče.
-* [[vdiralec]] (''cracker'')
-* [[friker]]{{cn}} (''phreaker'')
-* [[računalnikar]]
-* [[programer]]
-* [[računalniški guru]]
-* [[sleng računalnikarjev]]
+== Vrste hekerjev ==
-[[Kategorija:Računalništvo]]
+Tudi hekerji kot taki se delijo na različne skupine. Poznamo več različnih delitev, najpogosteje pa se delijo na bele hekerje (White hat hackers), sive hekerje (Grey hat hackers) in črne hekerje (Black hat hackers). Razlika med njimi je spoštovanje zakonov ter etičnih pravil ter razlogi oziroma motivi, zakaj se hekanje/vdiranje pojavlja. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wired.com/2016/04/hacker-lexicon-white-hat-gray-hat-black-hat-hackers/|title=Black, white, gray hat hackers|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
-[[Kategorija:Hekerji|*]]
+=== Beli ali etični hekerji (White hat hackers) ===
-[[ar:قرصان حاسوب]]
+Beli ali etični hekerji so računalniški strokovnjaki, ki se ukvarjajo s testiranjem varnosti informacijskih sistemov. V sisteme vdirajo zato, da preizkušajo in nadgrajujejo ter predvsem zagotavljajo varnost informacijskih sistemov organizacij. So popolno nasprotje Black hat hekerjev, saj spoštujejo pravila in hekersko etiko.
-[[ast:Hacker]]
-[[az:Haker]]
+=== Sivi hekerji (Grey hat hackers) ===
-[[bs:Hacker]]
+Sivi hekerji so hekerji in računalniški strokovnjaki, ki občasno prekršijo nekatera pravila in etike ter zakonov ne spoštujejo popolnoma, vendar v sisteme ne vdirajo zlonamerno, kot to počnejo Black hat hekerji. Z vdiranjem se največkrat ukvarjajo zaradi pomoči (ali po naročilu) organizacijam.
-[[ca:Hacker]]
-[[cs:Hacker]]
+=== Črni hekerji (Black hat hackers) ===
-[[cv:Хакер]]
+So hekerji, ki zlorabljajo internetno varnost in vdirajo v sisteme, največkrat zaradi osebne zabave, dosežkov, (političnega) sporočila ali zaslužka. Black hat hekerji so predstavniki stereotipnih ter ilegalnih hekerjev, ki ne spoštujejo hekerske etike, pravil in zakonov. V omrežja vdirajo z namenom, da bi sistem uničili, onesposobili ali ukradli zaupne podatke.
-[[da:Hacker]]
-[[de:Hacker]]
+== Znani hekerji ==
-[[el:Χάκερ]]
-[[en:Hacker (computing)]]
+* '''[[Kevin Mitnick|Kevin David Mitnick]]''' je ameriški računalniški svetovalec in heker. S hekanjem je začel že pri 12. Letih in pri 15 uspešno prevaral avtobusni sistem v Los Angelesu. V srednji šoli je že znal vdirati v telefone, kmalu po tem pa je začel vdirati v omrežja najbolj znanih podjetij (Nokia, Motorola, IBM, Siemens). Takrat je veljal za najbolj iskanega kiberkriminalca na svetu. Zaradi vdorov je bil zaprt kar dvakrat, danes pa vodi svoje podjetje, ki deluje na področju varnost na internetu. O njegovi zgodbi so posneli tudi film Track Down.
-[[eo:Kodumulo]]
+* '''Albert Gonzalez''' je heker, ki je že pri 14 letih vdrl v [[NASA|Naso]], zaradi česar so njegovo šolo obiskali agenti [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]]. Ustanovil je tudi spletno stran Shadowcrew.com, na kateri so lahko člani kupovali in preprodajali ukradene številke bančnih računov, kreditne kartice, lažne potne liste in druge ponarejene izkaznice. Aretiran je bil leta 2008, v zaporu pa bo ostal vsaj do leta 2025.
-[[es:Hacker]]
+* '''Jonathan James''' je bil ameriški heker, povezan tudi z Gonzalezom. Vdrl je v Nasine sisteme in tako postal prvi obsojeni mladoletni heker. Oblasti so ga zmotno preiskovale zaradi Gonzalesove kraje kreditnih kartic in zato je leta 2008 storil samomor. Bil je namreč prepričan, da ga bodo zaprli.
-[[et:Häkker]]
+* '''Gary McKinnon''' je škotski heker, ki je med letom 2001 in 2002 vdrl v več kot sto računalnikov ameriške vojske in vesoljske agencije Nasa. Izbrisal je ogromno zaupnih podatkov, uničeval varnostne kopije datotek in se poigraval z občutljivo programsko opremo. Ameriško vlado je popravilo škode, ki jo je povzročil, stalo skoraj milijon dolarjev. McKinnon se svojega početja ni sramoval in ga ni poskušal skriti, temveč je ameriški vojski napovedal, da jih ne bo pustil pri miru, dokler ga ne ujamejo.
-[[eu:Hacker]]
+* '''Adrian Lamo''' oziroma brezdomni heker (The homeless hacker) si je ime na prelomu tisočletja ustvaril z vdiranjem v strežnike [[Microsoft|Microsofta]], [[Google|Googla]], [[Yahoo!|Yahooja]] in ameriškega časopisa [[The New York Times]]. Vzdevek Brezdomni je Lamo pridobil zato, ker za svoje hekerske vdore nikoli ni uporabljal lastnega računalnika, temveč je v druge sisteme vdiral le iz javnih mest. Uporabljal je računalnike v knjižnicah, internetnih kavarnah ter na univerzah. <ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/digisvet/novice/to-je-10-najbolj-razvpitih-hekerjev-vseh-casov-73935|title=Znani hekerji|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20161125174619/http://siol.net/digisvet/novice/to-je-10-najbolj-razvpitih-hekerjev-vseh-casov-73935|url-status=dead}}</ref>
-[[fa:رخنه‌گر]]
-[[fi:Hakkeri]]
+== Zunanje povezave ==
-[[gl:Hacker]]
-[[he:האקר]]
+* [[Informacijska varnost]]
-[[hr:Hakeri]]
-[[hu:Hacker]]
+* [https://podcrto.si/kiberkriminal-v-sloveniji-1-od-spletnih-prevar-do-vohljanja-tajnih-sluzb/ Kiberkriminal v Sloveniji]
-[[id:Peretas]]
+* [https://www.cert.si/si/varnostne-groznje/vdor/ Vdori v računalniške sisteme] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181223171802/https://www.cert.si/si/varnostne-groznje/vdor/ |date=2018-12-23 }}
-[[it:Hacker]]
-[[ja:ハッカー]]
+== Viri ==
-[[ka:ჰაკერი]]
+<references />
-[[kk:Хакер]]
-[[ko:해커]]
+[[Kategorija:Hekerji|*]]
+[[Kategorija:Računalništvo]]
-[[lb:Hacker]]
+{{normativna kontrola}}
-[[lt:Hakeris]]
-[[ms:Penggodam]]
-[[nl:Hacker]]
-[[no:Datasnok]]
-[[pl:Haker (slang komputerowy)]]
-[[pt:Hacker]]
-[[ru:Хакер]]
-[[scn:Hacker]]
-[[simple:Hacker]]
-[[sk:Haker]]
-[[sq:Hakeri]]
-[[sr:Хакер]]
-[[sv:Hackare]]
-[[tg:Хакер]]
-[[th:แฮกเกอร์]]
-[[tr:Hacker]]
-[[uk:Хакер]]
-[[vi:Hacker]]
-[[yi:העקער]]
-[[zh:黑客]]