Pojdi na vsebino

Pribislav: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
5.437 urejanj
m Uvodna vrstica.
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2
 
(Dve vmesni redakciji 2 uporabnikov nista prikazani)
Vrstica 22: Vrstica 22:
'''Pribislav''' (v prvih zapisih kot ''Priwizlaga'', ''Priwizlauga'') je bil [[Karantanija |karantanski]] knez.
'''Pribislav''' (v prvih zapisih kot ''Priwizlaga'', ''Priwizlauga'') je bil [[Karantanija |karantanski]] knez.


Kot naslednik [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunka]] je bil prvi v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med [[896]] in [[828]],<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'']. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref><ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.</ref> o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti [[896]] in [[828]] se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in [[Gerold II.|Gerold]].<ref name="KM"/> Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta [[796]], zanesljivo šele od leta [[799]], ta položaj pa je izgubil že pred letom [[805]].<ref name="KM"/> Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta [[800]], čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.<ref > Herwig Wolfram (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.</ref> Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ''П<small>РИБИ</small>'', kar po nekaterih pomeni prvi.<ref>Васиљев Срасоје (1928). [http://www.rastko.rs/antropologija/vasiljev_slmitologija.pdf ''Словенса мншологија'']. Srbobran. Str. 43.</ref> Če je zapis ''Priwizlauga'' dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.<ref>primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). ''Slovenska država Karantanija''. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.</ref>
Kot naslednik [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunka]] je bil prvi v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med [[796]] in [[828]],<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref><ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.</ref> o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti [[796]] in [[828]] se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in [[Gerold II.|Gerold]].<ref name="KM"/> Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta [[796]], zanesljivo šele od leta [[799]], ta položaj pa je izgubil že pred letom [[805]].<ref name="KM"/> Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta [[800]], čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.<ref > Herwig Wolfram (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.</ref> Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ''П<small>РИБИ</small>'', kar po nekaterih pomeni prvi.<ref>Васиљев Срасоје (1928). [http://www.rastko.rs/antropologija/vasiljev_slmitologija.pdf ''Словенса мншологија'']. Srbobran. Str. 43.</ref> Če je zapis ''Priwizlauga'' dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.<ref>primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). ''Slovenska država Karantanija''. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.</ref>


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 36: Vrstica 36:
* Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica.
* Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica.
* Korošec Paola (1990). ''Alpski Slovani''. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
* Korošec Paola (1990). ''Alpski Slovani''. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
* Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
* Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.</div>
* Šavli Jožko (2007). ''Slovenska država Karantanija''. Bilje, Studio RO-Humar.</div>


==Zunanji viri==
==Zunanji viri==
Vrstica 43: Vrstica 42:
* Herwig Wolfram (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2, strani 177-187.
* Herwig Wolfram (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2, strani 177-187.
* Kos Milko (1902).[http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku''] . Ljubljana, Lenova družba.
* Kos Milko (1902).[http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku''] . Ljubljana, Lenova družba.
* -- (1934). [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'']. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
* -- (1934). [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
* Makarovič Gorazd (2001). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-D7G68LZ8&id=658d6a3c-b317-4509-93c4-9ba3e743eb50&type=PDF ''Pričevanja imen o Alpskih Slovankah'']. Etnolog, letnik 2001, številka 11.
* Makarovič Gorazd (2001). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-D7G68LZ8&id=658d6a3c-b317-4509-93c4-9ba3e743eb50&type=PDF ''Pričevanja imen o Alpskih Slovankah'']. Etnolog, letnik 2001, številka 11.
* Васиљев Срасоје (1928). [http://www.rastko.rs/antropologija/vasiljev_slmitologija.pdf ''Словенса мншологија'']. Srbobran. Str. 43.</div>
* Васиљев Срасоје (1928). [http://www.rastko.rs/antropologija/vasiljev_slmitologija.pdf ''Словенса мншологија'']. Srbobran. Str. 43.</div>

Trenutna redakcija s časom 17:16, 14. oktober 2022

Pribislav
Knez Karantanije
Vladanjeokrog leta 800
Predhodnikverjetno Valtunk
NaslednikSemik
Rojstvo

Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je bil karantanski knez.

Kot naslednik Valtunka je bil prvi v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 796 in 828,[1][2] o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti 796 in 828 se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in Gerold.[1] Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta 796, zanesljivo šele od leta 799, ta položaj pa je izgubil že pred letom 805.[1] Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta 800, čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.[3] Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ПРИБИ, kar po nekaterih pomeni prvi.[4] Če je zapis Priwizlauga dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.[5]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum Arhivirano 2005-05-28 na Wayback Machine.. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  2. ↑ Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
  3. ↑ Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.
  4. ↑ Васиљев Срасоје (1928). Словенса мншологија. Srbobran. Str. 43.
  5. ↑ primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). Slovenska država Karantanija. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Korošec Paola (1990). Alpski Slovani. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.

Zunanji viri

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pribislav&oldid=5806394«