Ogled vira Pantelleria

{{Infobox Italian comune
| name                = Pantelleria
| official_name       = Comune di Pantelleria
| native_name         = 
| image_skyline       = Pantelleria sulla Costa.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Panorama Pantellerie
| image_shield        = Pantelleria-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 36 |latm  = 50 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 11 |longm = 57 |longs =   |longEW = E 
| coordinates_type    = region:IT-TP_type:isle 
| coordinates_display = inline,title
| coordinates_footnotes = 
| region              =  [[Sicilija]]
| province            = [[Trapani (pokrajina)|Provinca Trapani]] (TP)
| predeli             = Balata dei Turchi, Buccuram, Bugeber, Campobello, Contrada Venedise, Cufurá, Gadir, Garitte Karuscia, Khamma, Karuscia, Khaddiuggia, Khamma di Fuori, Madonna delle Grazie, Martingana, Rekhale, San Michele, Santa Chiara, San Vito, Scauri, Scauri Basso, Sciuvechi, Sibà, Sopra Gadir, Tracino, Villaggio Tre Pietre 
| mayor_party         = 
| mayor               = Salvatore Gabriele 
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 83
| population_footnotes = 
| population_total    = 7729
| population_as_of    = 30 April 2009
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = Panteschi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 836
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[Fortunatus of Casei|St. Fortunatus]]
| day                 = 
| postal_code         = 91017
| area_code           = 0923
| website             = {{official website|http://www.comunepantelleria.it}}
| footnotes           = 
}}
'''Pantelleria''' ([[Sicilijanščina|sicilsko]] ''Pantiddirìa'', [[Antika|antična]] ''Cossyra'' [[Malteščina|malteško]] ''Qawsra'', danes ''Pantellerija'', [[Grščina|starogrško]] ''Kossyra'', ''Κοσσύρα'', [[Arabščina|arabsko]] بنت الرياح ''Bint al-Riyāḥ'') je italijanski [[otok]] v [[Sicilski preliv|Sicilskem prelivu]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], podobno kot [[Lampedusa]]. Leži 100 [[Kilometer|km]] jugozahodno od [[Sicilija|Sicilije]] in samo 60&nbsp;km severovzhodno od [[Tunizija|tunizijske obale]], ki jo je ob lepih dnevih možno videti s prostim očesom. Pantelleria je tudi ime [[Mesto|mesteca]] in [[Občina|občine]] na otoku, ki je administrativno vključena v [[Pokrajina|provinco]] [[Trapani (pokrajina|Trapani]] in [[Regija|regijo]] Sicilija. Na otoku živi 7.664 prebivalcev, v samem mestecu Pantelleria pa 3.445 (2011). Prebivalci živijo pretežno v treh naseljih Pantelleria, Khamma in Scauri, ter po celotnem otoku v tipičnih hišah imenovanih ''damussi''.

== Geografske značilnosti otoka ==

Otok Pantelleria je [[Ognjenik|vulkanskega]] izvora [[Oval (geometrija)|ovalne]] oblike, podolgovat v smeri severozahod-jugovzhod [[Dolžina|dolžine]] 13,7&nbsp;km in največje [[Dolžina|širine]] 8&nbsp;km. Skupna površina otoka je 83&nbsp;km<sup>2</sup>, najvišji [[Topografski vrh|vrh]] otoka se imenuje Montagna Grande in je visok 836 [[Meter|m]]. Zadnji izbruh vulkana so zabeležili leta 1891, na otoku pa se še vedno dogajajo vulkanske aktivnosti, kjer posledično nastajajo [[gejzir]]ji [[Voda|vodne pare]] od 100 stopinj in  v kraji, kjer se iz zemlje dvigajo [[Žveplo|žveplene pare]]. Obstajajo tudi številni termalni vrelci, ki vsebujejo [[silicij]] in [[natrijev karbonat]]. Kljub vsemu je na otoku problem s [[Pitna voda|pitno vodo]] in [[Prebivalstvo|prebivalci]] uporabljajo deževnico.
Na otoku je veliko depresij, kot ostankov nekdanjih [[Vulkanski krater|kraterjev]] in se danes intenzivno odelujejo.

== Geološke značilnosti otoka ==

Otok Pantelleria se nahaja nad potopljeno in razklano ploščo v Sicilskem prelivu. Je središče intenzivnega vulkansko-tektonskih dogajanj.<ref>http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0101-071</ref> Otok obvladujeta dve pleistocenski [[Kaldera|kalderi]], starejša od njiju je nastala pred približno  114.000 leti. Mlajša je nastala pred približno 95.000 leti in proizvaja značilen zeleni [[tuf]], ki zajema pretežen del otoka in ga je možno najti tudi v ostalem Sredozemlju, celo na otoku [[Lesbos]] v [[Egejsko morje|Egejskem morju]]<ref>{{Cite journal
| volume = 48
| issue = 2-3
| pages = 143–172
| last = Mahood
| first = G.A.
| author2 = W. Hildreth
| title = Geology of the peralkaline volcano at Pantelleria, Strait of Sicily
| journal = Bulletin of Volcanology
| accessdate = 2009-07-08
| year = 1986
| url = http://www.springerlink.com/content/m412307217331t11/
| bibcode = 1986BVol...48..143M
| doi = 10.1007/BF01046548
}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>.<ref>{{Cite journal
| doi = 10.1016/j.jvolgeores.2007.02.002
| issn = 0377-0273
| volume = 163
| issue = 1-4
| pages = 34–54
| last = Margari
| first = V. |author2=D.M. Pyle |author3=C. Bryant |author4=P.L. Gibbard
| title = Mediterranean tephra stratigraphy revisited: Results from a long terrestrial sequence on Lesvos Island, Greece
| journal = Journal of Volcanology and Geothermal Research
| accessdate = 2009-09-20
| date = 2007-06-01
| url = http://www.sciencedirect.com/science/article/B6VCS-4N7SBNM-2/2/7f975e66d0ff374a798058700c615bc7
|bibcode = 2007JVGR..163...34M }}</ref>

[[Montagna Grande]] kot najvišji vrh otoka se počasi pogreza, kot posledica ohlajanja vulkana in izhajanja plinov iz zemeljske notranjosti. Zadnji izbruh vulkana je bil leta 1891 pod [[Morje|morsko]] gladino.<ref>{{Cite journal
| volume = 112
| pages = B11406
| last = Mattia
| first = M.
| author2 = A. Bonaccorso
| author3 = F. Guglielmino
| title = Ground deformations in the Island of Pantelleria (Italy): Insights into the dynamic of the current intereruptive period
| journal = Journal of Geophysical Research
| accessdate = 2009-09-12
| date = 2007-11-30
| url = http://www.agu.org/pubs/crossref/2007/2006JB004781.shtml
| doi = 10.1029/2006jb004781
| archive-date = 2012-01-20
| archive-url = https://web.archive.org/web/20120120063229/http://www.agu.org/pubs/crossref/2007/2006JB004781.shtml
| url-status = dead
}}</ref>

== Podnebne razmere ==

{| class=wikitable

| style="background: #99CCCC; color: #000080" height="17" | Vremenske razmere

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jan.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Feb.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Mar.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Apr.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Maj

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jun.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jul.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Avg.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Sep.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Okt.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Nov.

| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Dec.
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="17;"  | Povprečje sončnih ur na mesec

| style="background: #FFFF99; color:#000080;" | 124,0

| style="background: #FFCC66; color:#000080;" | 138,4

| style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 186,0

| style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 207,0

| style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 257,3

| style="background: #FF9900; color:#000080;" | 282,0

| style="background: #FF9900; color:#000080;" | 322,4

| style="background: #FF9900; color:#000080;" | 310,0

| style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 237,0

| style="background: #FFCC66; color:#000080;" | 201,5

| style="background: #FFFF99; color:#000080;" | 156,0

| style="background: #FFFFCC; color:#000080;" | 124,0
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="16;" | Povprečna dnevna temperatura zraka [°C]

| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 11,6

| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 11,6

| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 12,6

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 14,7

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 18,2

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 21,6

| style="background: #FFFF66; color: black;" | 24,5

| style="background: #FFFF66; color: black;" | 25,0

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 23,0

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 19,6

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 15,9

| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 12,7
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="16;" | Povprečna najnižja temperatura zraka [°C]

| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 9,4

| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 9,2

| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 10,0

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 11,7

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 14,7

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 18,0

| style="background: #FFFF66; color: black;" | 20,9

| style="background: #FFFF66; color: black;" | 21,6

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 19.8

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 17,0

| style="background: #FFFF99; color: black;" | 13,6

| style="background: #FFFFCC; color: black;" |10,6
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povprečna najvišja dnevna temperatura [°C]

| style="background: #0033FF; color: black;" | 13,7

| style="background: #0033FF; color: black;" | 14,0

| style="background: #0033FF; color: black;" | 15,1

| style="background: #0033FF; color: black;" | 17,6

| style="background: #0033FF; color: black;" | 21,4

| style="background: #66CCFF; color: black;" | 25,1

| style="background: #66CCFF; color: black;" | 28,0

| style="background: #66FFFF; color: black;" | 28,4

| style="background: #66CCFF; color: black;" | 26,1

| style="background: #66CCFF; color: black;" | 22,2

| style="background: #0033FF; color: black;" | 18,2

| style="background: #0033FF; color: black;" | 14,8
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povprečno število deževnih dni
| style="background: #009933;" | 9,0 || style="background: #33CC33;" | 8,3
| style="background: #00FF99;" | 6,0
| style="background: #99FFCC;" | 4,9 || style="background: #99FFCC;" | 2,5
| style="background: #99FFFF;" | 0,9
| style="background: #99FFFF;" | 0,3 || style="background: #99FFFF;" | 1,0
| style="background: #99FFCC;" | 2,7
| style="background: #00FF99;" | 6,4|| style="background: #33CC33;" | 7,5
| style="background: #009900;" | 9,2
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povprečna količina padavin (mm)
| style="background: #009933;" | 77,0 || style="background: #33CC33;" |48,3
| style="background: #00FF99;" | 36,5
| style="background: #99FFCC;" | 32,2 || style="background: #99FFCC;" | 14,3
| style="background: #99FFFF;" | 6,0
| style="background: #99FFFF;" | 1,1 || style="background: #99FFFF;" | 14,0
| style="background: #99FFCC;" | 40,8
| style="background: #00FF99;" | 64,9|| style="background: #33CC33;" | 69,1
| style="background: #009900;" | 80,4
|}
Vir Observatorij Hong Kong<ref name="climate data">[http://www.weather.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/europe/iy_al/pantelleria_e.htm Climatological Information for Pantelleria, Italy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304112959/http://www.weather.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/europe/iy_al/pantelleria_e.htm |date=2016-03-04 }}, accessed 31 March 2012.</ref>, Marec 2012

== Zgodovina ==
[[Slika:Pantelleria Sese grande o Sese del Re (1017196158).jpg|thumb|left|250px|Slika ene izmed prazgodovinskih grobnic na otoku]]

Otok je bil naseljen že v [[neolitik]]u s prebivalci, katerih poreklo še danes ni znano, domnevno Iberijskega ali ibero-ligurskega porekla. Prebivalci so se pretežno ukvarjali s [[kmetijstvo]]m, [[Ribolov|ribištvom]] in s [[Trgovina|trgovino]] z [[obsidian]]om. Iz tega časa so našli številne [[Arheologija|arheološke]] [[artefakt]]e, največ [[Keramika|keramiko]] v [[vas]]i Murcia. Na otoku je nekaj [[megalit]]skih gradenj, imenovanih ''sesi'', elipsaste oblike, za katere se ne ve, čemu so bile namenjene. Verjetno so to bili [[Nagrobni kamen|nagrobni spomeniki]] ali [[Grobnica|grobnice]].

Otok je naseljen že okoli 35.000 let, in je zaradi svoje lege in strateškega pomena v ožini med Tunizijo in [[Italija|Italijo]] ves čas predmet osvajanj in [[Vojskovanje|vojskovanj]]. Tekom let so ga osvajali [[Kartagina|Kartažani]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], [[Vandali]], [[Romeji|Bizantinci]], [[Arabci]], [[Normani]] in [[Turki]]. V času antike je Pantelleria bila znana kot Cossira (latinsko Cossyra, grško Κοσσύρα) in je bila pod oblastjo Kartažanov od 7. stoletja pr. n. št. V času [[Druga punska vojna|Druge punske vojne]] je leta 217 pr. n. št. otok okupirala [[Rimska republika]]. V tem času je otok služil kot prostor za pregnane ugledne meščane in članov [[cesar]]ske družine. Otok je takrat užival tudi posebne pravice.

Okoli leta 700 so otok zavzeli Arabci in ga poimenovali ''Bin tal-Riyah (Hči vetrov''). Na njem so  vladali vse do leta 1123. Takrat otok zavzamejo Normani [[Rogerij I. Sicilski|Rogerija I. Sicilskega]]. Leta 1311 je otok zasedlo [[Aragonija|aragonsko]] [[Flota|ladjevje]] pod poveljstvom Lluisa de Requesensa. Člani družina Requesens so otoku vladali kot [[knez]]i vse do leta 1553, ko otok zavzamejo Turki. Pozneje so otok ponovno prevzeli Sicilijci. V bližini otoka je julija 1586 potekala pomorska bitka, v kateri je [[Anglija|angleško]] oboroženo ladjevje petih ladij uspelo odbiti napad združenih enajstih [[Španija|španskih]] in [[Malta|malteških]] [[Galeja|galej]].

V času [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] je zaradi izrednega strateškega pomena otoka, kot zaščite plovnih poti do [[Afrika|Afrike]], [[Benito Mussolini]] ojačal otoške vojaške utrdbe. V načrtih [[Zavezniki|zaveznikov]] za izkrcanje na Sicilijo, je otok zaradi svoje lege imel pomembno vlogo. V času med 18. majem in 11. junijem 1943 so zavezniki na otok vrgli okoli 6200 [[Tona|ton]] [[Bomba|bomb]], s čimer so dosegli vdajo italijanskih enot na otoku.

Zadnjih nekaj let je otok tarča ladij z afriškimi migranti, ki prihajajo na otok s starimi razpadajočimi [[ladja]]mi.

Na otoku so do poznega 18. stoletja govorili Sicilo-arabsko [[narečje]], ki je podobno maltežanskemu jeziku. Tako sodobna sicilijanščina in narečje na Pantellerii vsebujejo številne izraze prevzete iz arabsščine. Tako je tudi večina [[Toponim|krajevnih imen]] na otoku semitskega izvora.

== Demografski podatki ==

Število prebivalstva se je ob posameznih štetjih spreminjalo, kot je razvidno iz tabele

Število prebivalcev v naselju od leta 1931 dalje je bilo naslednje.

{| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;"
|-
! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih
|-
| [[1931]] || [[1936]] || [[1951]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] || [[2015]]
|-
| 9.458|| 9.806|| 10.306|| 9.601|| 8.327|| 7.914|| 7.484|| 7.224|| 7.715
|-
|}

== Gospodarstvo ==

Kmetijstvo, ribištvo in [[turizem]] so osrednje [[Gospodarstvo|gospodarske]] dejavnosti, od katerih živi večina otočanov. Najvažnejši  proizvod otoka je [[grozdje]], znano kot Aleksandrijski muškat in [[Kapra|kapre]]. Iz grozdja se prideluje [[vino]] od posušenega grozdja.

== Prometne povezave ==

Pantelleria je z rednimi ladijskimi linijami povezana s Trapanijem in mestom [[Mazara del Vallo]] na Siciliji. Na otoku je tudi [[letališče]], ki služi pretežno v [[Vojska|vojaške]] namene, z rednimi letalskimi linijami pa je otok celo leto povezan s [[Palermo]]m in Trapanijem, v času turistične sezone dodatno še z [[Milano]]m, [[Rim]]om, [[Bergamo]]m in [[Benetke|Benetkami]]. Na omenjenih povezavah letijo italijanske letalske družbe [[Alitalia]], Mistral Air, Blue Panorama Express in Volotea.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pantelleriairport.it/Home/default.aspx |title=arhivska kopija |accessdate=2016-02-08 |archive-date=2011-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110903062626/http://www.pantelleriairport.it/Home/default.aspx |url-status=dead }}</ref>

== Znamenitosti ==

'''Naravne znamenitosti'''

Na otoku je veliko naravnih znamenitosti, med njimi tudi [[jezero]] poimenovano [[Venera (mitologija)|Venerino]] [[zrcalo]] ''(Specchio di Venere)'', nastalo znotraj nekdanjega vulkanskega kraterja, ki ga polnijo tako [[padavine]] kot topli vrelci. Jezero globine 12 m je priljubljeno za kopanje, kot tudi za blatne kopeli. Druge naravne znamenitosti so različni dostopi do morja, razprostranjena mreža [[Pohodništvo|pohodniških]] poti, vroči vrelci in zelo priljubljene naravne [[Savna|savne]] v parnih hlapih, filtriranih skozi skale v majhnih jamah.

'''Arheološka najdišča'''

V srednji [[Bronasta doba|bronasti dobi]] se je naselje nahajalo na zahodni obali otoka, približno 3&nbsp;km od [[Pristanišče|pristanišča]], z obzidjem iz blokov visokih približno 7,5 m, širokih na dnu 10 m in na vrhu približno 5m, Na vzhodni strani so ostanki nekdanje koče, v kateri so našle ostanke lončene posode, orodja iz obsidiana in drugih predmetov. Predmeti so razstavljeni  v muzeju v [[Sirakuze|Sirakuzi]], na vzhodni obali Sicilije.

Na jugovzhodu otoka, v delu imenovanem Cunelie je veliko število [[grob]]ov, znanih kot sesi. Po obliki so podobni [[nuragi]]jem iz [[Sardinija|Sardinije]], samo manjši. Sestavljeni so iz krožnih ali elipsastih stolpov z grobnimi prostori v njih. Zgrajeni so iz blokov surove [[Lava|lave]]. Na otoku jih je moč videti še sedeminpetdeset, največji med njimi pa ima osnovo elipsaste oblike v izmeri približno 18 x 20 metrov, vendar ima večina med njimi premer le 6 do 7 metrov. V sesih so našli enake lončene izdelke, kot v ostankih predzgodovinskih vasi, kar navaja na dejstvo, da so sesi kot grobnice služile predvsem kasnejšim prebivalcem.

'''Spomeniki in druge zgradbe'''

Na otoku je polno značilnih [[Zgradba|zgradb]] neznanega izvora imenovanih dammuso. Verjetno imajo zelo staro poreklo. Dammuso je suha kamnita stavba zgrajena z debelimi zidovi, ki se po navadi pojavljajo v črni barvi zaradi obsežne uporabe vulkanskih kamnin in z značilno [[Kupola|kupolo]] na vrhu. Kupola je pobarvana z belo barvo, da se prepreči pregretje in služi tudi kot zbiralnik deževnice. Od tod je deževnica preusmerjena v velik rezervar, ki se nahaja pod stavbo ali v zemlji, kjer jo hranijo za uporabo v [[Suša|sušnem]] obdobju.

Večina drugih objektov je bila uničenih med obsežnim zavezniškem bombardiranju otoka med Drugo svetovno vojno, z izjemo [[grad]]u Barbacane. Grad je iz časov [[Renesansa|renesanse]], oblikovan z nepravilnimi štirioglatimi gradnikiin z notranjim dvoriščem, ki povezuje kvadratne stolpe.

== Vino ==

[[Slika:Pantelleria-dammuso.jpg|thumb|right|250px|Otoški vinograd]]

[[Slika:Piana di ghirlanda pantelleria.JPG|thumb|right|250px|Otoški vinograd]]

Pantelleria je znana po svojih sladkih vinih, muškatu Pantelleria in muškatu Passio de Pantelleria. Obe sorti vina pridelujejo iz lokalne sorte [[Vinska trta|vinske trte]] imenovane Zibibo. 24. novembra 2014 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] uvrstil v svoj seznam nematerialne [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]] »tradicionalno vinogradniško prakso kultiviranja vinske trte v rogovilah na Pantellerii.

Tradicionalen način kultiviranja vinske trte se prenaša iz generacije na generacijo [[Vinogradništvo|vinogradnikov]] in [[kmet]]ovalcev na Pantellerii. Okoli 5.000 oseb ima v lasti zemljišča, na katerih na poseben način vzgajajo nizko rezano vinsko trto. Tehnika vzgoje je razdeljena na več faz. Najprej se izravna teren, kjer se bo vzgajala vinska trta. V zemljišču se izkopljejo vdolbine, v katera se posadi vinska trta. Glavno korenino trsa se potem pazljivo poreže na šest poganjkov, ki tvorijo radialni grm. Vdolbine se neprenehoma preurejajo, da se lahko zagotovi pravilna rast [[rastline]] v otoški [[Mikroklima|mikroklimi]]. Grozdje se obredno obira ročno konec julija. Vinogradniki in kmetovalci iz Pantellerie , [[moški]] in [[Ženska|ženske]], tretirajo vzgojo vinske trte v težkih klimatskih pogojih. [[Znanje]] in izkušnje se prenašajo v [[družina]]h usno v lokalnem narečju in s praktičnim prikazom. Ob tem, razni obredi in festivali od julija do septembra so priložnost lokalne skupnosti, da delijo svojo družabno prakso. Prebivalci Pantellerie se poistovetijo z grozdjem in se trudijo obdržati to [[Tradicija|tradicijo]]<ref>{{navedi splet 
|url=http://italianmade.com/wine-details/moscato-di-pantelleria-19-457.html 
|title=Moscato di Pantelleria (DOC) 
|author= 
|date=11 October 2011 
|work= 
|publisher=Italian Trade Commission (ITC) 
|accessdate=2016-02-08 
|archive-date=2012-04-24 
|archive-url=https://web.archive.org/web/20120424101515/http://italianmade.com/wine-details/moscato-di-pantelleria-19-457.html 
|url-status=dead 
}}</ref>

== Zunanje povezave ==

* [http://www.comunepantelleria.it/ Uradna spletna stran (italijansko)]
* [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Ognjeniki_v_Italiji Ognjeniki v Italiji]

== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{Pokrajina Trapani}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Otoki Italije]]
[[Kategorija:Ognjeniki v Italiji]]
[[Kategorija:Speči ognjeniki]]