Ogled vira Konstantin IV.

{{Infobox Roman emperor
| name         = Konstantin IV.
| image        = Constantine IV mosaic.png
| caption      = Konstantin IV., mozaik v [[Bazilika svetega Apolinarija, Classe|baziliki svetega Apolinarija]], [[Ravenna]]
| succession   = [[Seznam bizantinskih cesarjev|Bizantinski cesar]]
| reign        = september 668 – julij 685
| coronation   = 13. april 654
| cor-type       = Kronanje 
| predecessor  = [[Konstans II.]]
| reg-type     = {{nowrap|Socesar}}
| regent       = {{plainlist|
* [[Konstans II.]] (654–668)
* [[Heraklij]] (659–681)
* Tiberij (659–681)}}
| successor    = [[Justinijan II.]]
| spouse       = Anastazija
| issue        = {{plainlist|
* [[Justinijan II.]]
* Heraklij}}
| full name    = Constantinus{{efn|V zastarelih virih se časih omenja kot "Flavius Heraclius Constantinus".<ref>{{navedi knjigo |author = Johann Georg Estor |date = 1766 |title = Freiheit der teutschen Kirchen, fürnämlich in Rücksicht auf Se. kaiserl. Majestät ... wider die Eingriffe der Curialen zu Rom |isbn = 9781271731411 |page = 101}}</ref> Tega imena ne potrjuje noben sodoben vir in gre verjetno za zamenjavo s Konstansom II, ki je imel tako ime in vzdevek ''Pogonatus'' (Bradati), ki se je v preteklosti napačno pripisoval Konstantinu IV.}}
| dynasty      = [[Heraklij]]ska dinastija
| father       = [[Konstans II.]]
| mother       = Favsta 
| religion     = [[krščanstvo|kalcedonsko krščanstvo]]
| venerated_in = 
| birth_date   = okoli 650
| birth_place  = [[Konstantinopel]]<br />(zdaj [[Istanbul]], [[Turčija]])
| death_date   = 10. julij 685 (star okoli 35 let)
| death_place  = [[Konstantinopel]]
| place of burial = Cerkev svetih apostolov, [[Konstantinopel]]|
| title        = [[Seznam bizantinskih cesarjev|Cesar Rimljanov]]
}}
{{Infobox saint
|honorific_prefix = [[Svetnik|Sveti]]
|name            = Konstantin mlajši
|birth_date      =
|death_date      =
|feast_day       = 3. september 
|venerated_in    = [[Pravoslavne Cerkve]]<ref name=PRAVOSLAVIE/>
|image           = 
|image_size      = 
|caption         = 
|birth_place     =
|death_place     =
|titles          = Sveti in pravoverni cesar Rimljanov
|beatified_date  =
|beatified_place =
|beatified_by    =
|canonized_date  = 
|canonized_place =
|canonized_by    =
|attributes      = cesarska oprava
|major_shrine    = Cerkev svetih apostolov
|issues          =
|prayer          =
|prayer_attrib   =
}}

'''Konstantin IV.''' ([[Grščina|grško]] Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, [[Latinščina|latinsko]] Constantinus), imenovan '''Mlajši''' (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno '''Bradati''' (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus)<ref>{{harvp|Norwich|1990|p=316}}</ref> je bil od leta 668 do 685 cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], * okoli [[650]], † [[10. julij]] [[685]]. 

Njegovo vladavino je zaznamovala prva resna omejitev skoraj 50-letnega neprekinjenega širjenja [[islam]]a, predvsem uspešna obramba [[Konstantinopel|Konstantinopla]] pred [[Arabci]]. Njegov sklic šestega ekumenskega koncila je pomenil konec polemike o [[Monoteletstvo|monoteletstvu]] v Bizantinskem cesarstvu, zaradi česar ga [[pravoslavne Cerkve]] častijo kot svetnika, ki se praznuje 3. septembra.<ref name=PRAVOSLAVIE>[http://orthochristian.com/calendar/{{#time:Y|-1year}}0903.html September 3/September 16]{{Dead link|date=marec 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Orthodox Calendar (PRAVOSLAVIE.RU).</ref> 

==Zgodnja kariera== 
Konstantin je bil najstarejši sin cesarja [[Konstans II.|Konstansa II.]] in Favste, hčerke patricija Valentina.<ref>{{harvp|Kazhdan|1991|loc="Constans II", str. 496}}</ref> Leto njegovega rojstva ni znano,<ref name=do>{{harvp|Grierson|1968|pp=512–514}}</ref> vendar se domneva, da je bil rojen okoli leta 650.<ref name=odb>{{harvp|Kazhdan|1991|loc="Constantine IV", str. 500–501}}</ref> Leta 654, skoraj zagotovo na [[Velika noč|Veliko noč]] 13. aprila, ga je oče imenoval za socesarja.<ref name=PBW>''Prosopography of the Byzantine World'' "[https://www.degruyter.com/document/database/PMBZ/entry/PMBZ14851/html Konstantinos IV]".</ref> Cesar je postal septembra 668, ko je v Konstantinopel prispela novica, da je bil na [[Sicilija|Siciliji]] umorjen njegov oče.<ref name=mango>Grierson (1962), str. 50.</ref>

Njegova prva naloga na položaju cesarja je bila  zadušitev upora vojakov na Siciliji pod vodstvom Mezezija, ki je privedel do očetove smrti.<ref>{{harvp|Bury|1889|p=330}}</ref> Sedem mesecev kasneje je s pomočjo papeža [[Papež Vitalijan|Vitalijana]] upor zadušil,<ref>{{harvp|Bury|1889|p=315}}</ref> vendar so ta uspeh zasenčile težave na vzhodu.  

Leta  668 je [[Omajadski kalifat|omajadski]] [[kalif]] [[Muavija I.]] prejel povabilo Saborija, poveljnika bizantinske vojske v [[Armenija|Armeniji]], naj pomaga strmoglaviti cesarja v Konstantinoplu.<ref>{{harvp|Bury|1889|p=306}}</ref> Kalif je proti Bizantinskemu cesarstvu poslal vojsko pod vodstvom svojega sina [[Jazid I.|Jazida I.]] Vojska je prodrla do Kalcedona in zavzela pomembno bizantinsko središče [[Amorion]].<ref>{{harvp|Bury|1889|p=307}}</ref> Mesto so kmalu ponovno zasedli Bizantinci. Arabci so zatem leta 669 napadli [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] in Sicilijo.<ref name="Bury, p. 310">{{harvp|Bury|1889|p=310}}</ref> Leta 670 so zavzeli [[Kizik]] in postavili bazo, iz katere so začeli napadati  osrčje cesarstva.<ref>{{harvp|Moore|1997}}</ref> Njihova flota je leta 672 zavzela [[Smirna|Smirno]] in druga obalna mesta.<ref name="Norwich, p. 323">{{harvp|Norwich|1990|pp=323–324}}</ref> Nazadnje so Arabci leta 672 z velikim ladjevjem z morja napadli [[Konstantinopel]].<ref name="Norwich, p. 323"/> Slovani so med napadom Arabcev začeli oblegati [[Solun]].<ref>{{harvp|Moore|1997}}</ref>

==Obleganje Konstantinopla (674–678) == 
{{Glavni|Obleganje Konstantinopla (674–678)}}
Leta 674 so Arabci začeli dolgo pričakovano obleganje Konstantinopla. Velika flota pod poveljstvom [[Abdul-Rahman ibn Abi Bakr|Abdul-Rahmana ibn Abi Bakra]]<ref name="Bury, p. 310"/>  je izplula konec leta 673. Čez zimo se je del ladjevja zasidrale v Smirni, drugi del pa ob obali [[Kilikija|Kilikije]].<ref name="Bury, p. 310"/> Ladjevji sta dobili okrepitve in nadaljevali plovbo proti [[Dardanele|Helespontu]], kamor sta pripluli okoli aprila 674.<ref name="Bury, p. 310"/> Od aprila do septembra 674 je bilo ladjevje zasidrano od rta Hebdomon na Propontidi do rta Kiklobion blizu Zlatih vrat in se v tem času spopadalo z bizantinsko floto, ki je branila pristanišče.<ref name="Bury, p. 310"/> 

Konstantin je vedel, da se bo prej ali slej začelo obleganje mesta, in je poskrbel, da je bilo mesto dobro oskrbljeno.<ref name="Bury, p. 310"/> Zgradil je veliko gasilskih ladij in hitrih jadrnic, opremljenih s cevmi ali sifoni za brizganje [[Grški ogenj|grškega ognja]]. Med obleganjem so prvič v zgodovini uporabili grški ogenj v boju.<ref name="Norwich, p. 323"/> Bil je ena ključnih prednosti, ki so jih imeli Bizantinci. Septembra so Arabci po neuspešnem poskusu zavzetja mesta odpluli v Kizik, kjer so prezimili. <ref name="Norwich, p. 323"/> V naslednjih petih letih so se Arabci vsako pomlad vrnili in nadaljevali obleganje Konstantinopla, vendar enako neuspešno.<ref name="Bury, p. 310"/> Mesto je preživelo in Arabci so bili leta 678 končno prisiljeni, da obleganje prekinejo. Arabci so se umaknili in bili skoraj sočasno poraženi  tudi na kopnem v [[Likija|Likiji]] in  [[Anatolija|Anatoliji]].<ref>{{harvp|Moore|1997}}</ref> Nepričakovani preobrat je prisilil Muavijo I., da je s Konstantinom IV. sklenil premirje. Mirovni pogoji so od Arabcev zahtevali, da se umaknejo z otokov v [[Egejsko morje|Egejskem morju]], ki so jih zasedli, Bizantinci pa so morali kalifatu plačevati letni davek petdeset sužnjev, petdeset konj in 300.000 nomizem.<ref name="Norwich, p. 323"/> Opustitev obleganja je omogočila Konstantinu, da je šel na pomoč Solunu, ki so ga še vedno oblegali [[Slovani]].<ref>{{harvp|Moore|1997}}</ref>
 
==Kasnejše vladanje== 
[[Slika:Solidus of Constantine IV.png|thumb|left|180px|Zlati [[solidus]] Konstantina IV.]] 
Ko je arabska nevarnost začasno minila, je Konstantin usmeril svojo pozornost na Cerkev, razpeto med [[monoteletstvo]]m in [[pravoslavje]]m. <ref name="Norwich, p. 326">{{harvp|Norwich|1990|p=326}}</ref> Novembra 680 je sklical Šesti ekumenski koncil, znan tudi kot [[Tretji koncil v Konstantinoplu|Tretji carigrajski koncil]].<ref>{{harvp|Moore|1997}}</ref> Osebno je  predsedoval prvim enajstim in osemnajstemu zasedanju, vendar ni prevzel nobene aktivne vloge v teoloških razpravah.<ref>{{harvp|Bury|1889|p=317}}</ref> Koncil je ponovno potrdil pravoslavne doktrine Kalcedonskega koncila iz leta 451, kar je rešilo spor glede monoteletstva. Za cesarstvo je bilo ugodno dejstvo, da ja bila večina monoteletov pod oblastjo [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]].<ref>{{harvp|Moore|1997}}</ref> Koncil se je zaključil septembra 681.<ref>{{harvp|Bury|1889|p=316}}</ref> 

Zaradi nenehnih spopadov z Arabci v 670. letih je bil Konstantin prisiljen skleniti sporazum z [[Langobardi]], ki so zavzeli [[Brindisi]] in [[Taranto]].<ref name=odb/> Leta 680 so [[Bolgari]] pod vodstvom kana [[Asparuh]]a prečkali [[Donava|Donavo]] na uradno cesarsko ozemlje in začeli podjarmati lokalne skupnosti in slovanska plemena.<ref>{{harvp|Moore|1997}}</ref> Konstantin je proti Bolgarom sprožil kombinirano kopensko in pomorsko operacijo in oblegal njihov utrjen tabor v [[Dobrudža|Dobrudži]].<ref>{{harvp|Bury|1889|p=333–334}}</ref> Zaradi slabega zdravja je moral zapustiti vojsko, ki jo je zatem zajela panika in so jo Bolgari porazili.<ref>{{harvp|Norwich|1990|p=325}}</ref> Leta 681 je bil Konstantin prisiljen priznati bolgarsko državo v [[Mezija|Meziji]] in plačati davek, da bi se izognil nadaljnjim prodorom v bizantinsko [[Trakija|Trakijo]]. <ref name="Norwich, p. 326"/> 

[[Slika:The concession of privileges mosaic.jpg|thumb|250px|Mozaik Konstantina IV. z družino in cesarskimi dostojenstveniki. Napis se bere:  {{Smallcaps|constantinus maior imperator - heraclii et tiberii imperator}}.{{efn|Mozaik je moral biti narejen malo pred Heraklijevo in Tiberijevo odstavitvijo leta  681. [[Justinijan II.]] (skrajno levo) je upodobljen malo višji od njih, kar je bilo nemogoče, saj je bil najmanj deset let mlajši.}}]] 

Konstantinova brata [[Heraklij]] in [[Tiberij]] sta bila na zahtevo ljudstva okronana za avgusta skupaj z njim med vladavino njihovega očeta.<ref name=do/> Konstantin ju je konec leta 681 ukazal pohabiti tako, da jima je odrezal nos, ker bi bila kot invalida neupravičenega do cesarskega položaja.<ref>{{harvp|Moore|1997}}</ref> Nekateri viri  trdijo, da je nato s prestolom povezal [[Justinijan II.|Justinijana II.]],<ref name=odb/> vendar vsi sodobni dokazi kažejo, da je Justinijam postal cesar šele po Konstantinovi smrti 10. julija 685.<ref name=do/> 

==Družina== 
Z ženo Anastazijo je imel najmanj dva sinova: 
* [[Justinijan II.|Justinijana II.]] (668 ali 669-711), ki ga je pri šestnajstih letih nasledil na bizantinskem prestolu, in 
* Heraklija (rojen okoli 670), ki je znan samo po tem, da je oče poslal pramen njegovih in bratovih las papežu [[Papež Benedikt II.|Benediktu II.]]<ref>{{harvp|Garland|2000}}</ref><ref>{{harvp|Gibbon|1827|p=99}}</ref> 
 
==Opombi==
{{notelist|20em}}

==Sklici== 
{{reflist|20em}} 

{{S-start}}
{{S-hou|Heraklijska dinastija||650||685}}
{{S-reg|}}
{{S-bef
| before = [[Konstans II.]]
}}
{{S-ttl
| title = Bizantinski cesar 
| years = 668–685
| regent1 = [[Konstans II.|Konstansom II.]], 654–668
| regent2 = Heraklij in Tiberij (sinova Konstansa II.),<br> 659–681
}}
{{S-aft
| after = [[Justinijan II.]]
}}
{{S-off}}
{{s-bef | before= [[Konstans II.]] <br> (642, nato premor) }}
{{s-ttl | title= Rimski konzul| years=668}}
{{s-aft | after= po premoru <br />[[Justinijan II.]] (686)}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 650]] 
[[Kategorija:Umrli leta 685]] 
[[Kategorija:Bizantinski cesarji v 7. stoletju]]