Ogled vira Arabska abeceda

[[File:Arabic alphabet world distribution.png|thumb|400px|Dežele, ki rabijo arabsko abecedo: {{Legend|#00884B|kot edino uradno pisavo}}
{{Legend|#83C30F|kot dodatno uradno pisavo}}]]

'''Arabska abeceda''' ({{lang-ar|الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة}} ''{{transl|ar|ALA|al-abjadīyah al-ʻarabīyah}}'' ali {{lang|ar|الحُرُوف العَرَبِيَّة}} ''{{transl|ar|al-ḥurūf al-ʻarabīyah}}'') ali '''Arabsko [[abdžad]]''', je [[pisava]], s katero se zapisuje [[arabščina]]; zaradi [[zgodovina|zgodovinskega]] vpliva [[Arabci|Arabcev]] pa tudi marsikateri [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], zlasti [[islam|muslimanskih]] narodov, npr. [[perzijščina]], [[urdujščina]] idr. Ti jeziki so dodali nekaj dodatnih znakov, ki ustrezajo njihovi [[fonetika|fonetiki]]. Obstaja več slogov ([[kaligrafija|kaligrafij]]) zapisa arabskih besed (npr. nastalik, thulthi, kufi), ki se lahko po videzu kar precej razlikujejo med seboj, vendar so osnove oblik [[črka|črk]] pri vseh enake. 
[[Slika:AndalusQuran.JPG|thumb|200px|[[Andaluzija|Andaluzijski]] arabski rokopis [[koran]]a iz [[12. stoletje|12. stoletja]]]]

== Zgodovina ==

Sledovi arabske abecede vodijo do pisave, s katero se je zapisovalo nabatejsko [[narečje]] [[aramejščina|aramejščine]], le ta pa izhaja iz [[Feničani|feničanske]] pisave, iz katere izhaja tudi [[grščina|grška]] [[abeceda]]. Najstarejši znan zapis v arabski pisavi izvira iz poznega [[4. stoletje|četrtega stoletja]] in je bil najden v [[Džabal Ram]]u, približno 50 [[km]] [[vzhod]]no od današnjega [[Jordanija|jordanskega]] [[pristanišče|pristanišča]] [[Akaba]]. Najstarejše znano [[datum|datirano]] besedilo je trojezični zapis iz [[Sirija|sirskega]] [[Zebed]]a, datiran z [[letnica|letnico]] [[512]]. Iz predislamskega obdobja je sicer ohranjenih le 5 besedil, za nekaj pa lahko domnevamo, da so nastala v tem času. Ker ima aramejščina manj [[fonem]]ov od arabščine, je bilo prvotno potrebno s 15 aramejskimi črkami zapisati 28 arabskih [[glas]]ov, zato so se sčasoma nad ali pod nekaterimi črkami začele pojavljati pičice. Najstarejši ohranjen dokument, kjer so zagotovo uporabljane pikice, je [[papirus]] (to je hkrati tudi najstarejši ohranjen papirus z besedilom v arabščini), datiran z aprilom [[643]], čeprav lahko najdemo uporabo brez pikic tudi v poznejših dokumentih. ''Hamza'' in znamenja za samoglasnike so se pojavila nekje na polovici [[6. stoletje|6. stoletja]], približno takrat, ko se je vokalizacija pojavila v [[sirščina|sirščini]] in [[hebrejščina|hebrejščini]]. Prvi tovrsten poskus je uzakonil [[Omajadi|omajadski]] [[guverner]] [[Irak]]a [[Hadžadž ibn Jusuf]], kar pa je prineslo le zmešnjavo s pikami za razločevanje črk. Zato so približno [[stoletje]] pozneje uvedli moderni sistem zapisa, ki ga je leta [[768]] dokončal [[al Farahidi]].

== Zgradba ==

Arabsko abecedo sestavlja 28 osnovnih [[črka|črk]], ki se zapisujejo od desne proti levi. Razlike med tiskanimi in pisanimi črkami ni, ravno tako ne poznajo velikih in malih začetnic. V splošnem ima vsaka črka štiri možne oblike, odvisno ali se črka pojavi na začetku, na sredini, na koncu [[beseda|besede]] ali stoji samostojno. Nekatere črke nimajo začetne in srednje oblike, v teh primerih jih nadomestimo s samostojno (namesto začetne) oz. končno obliko (namesto srednje). V takšnih primerih se te »nadomestne« oblike črk ne povežejo z naslednjimi črkami. Če takšnih črk ni, so črke v besedi povezane tako v ročno pisanih kot v tiskanih besedilih. In če v besedi ni črk brez začetne in srednje oblike, je besedo možno zapisati v eni potezi, ne da bi bilo treba dvigniti pisalo. Izjema so seveda pičice nad ali pod nekaterimi črkami.

Arabska abeceda spada pod »nečisti« [[abdžad]], saj se kratki [[samoglasnik]]i ne zapisujejo, medtem ko dolgi se. Bralec mora tako poznati jezik, da lahko ugane in vstavi manjkajoče samoglasnike. V nekaterih izdajah [[Koran]]a in v didaktičnih besedilih se tako uporabljajo dodatna [[Diakritično znamenje|diakritična znamenja]].

== Predstavitev ==

Obstaja vsaj pol [[ducat]]a [[standard]]ov za prepis arabske pisave v [[latinica|latinico]] oz. druge pisave, vsak ima svoje prednosti in slabosti, vendar vsem nekako uspeva narediti besedilo dosegljivejše tistim, ki ne znajo brati arabščine. Dva izmed njih sta [[Združene države Amerike|ameriški]] vojaški standard [[SATTS]] (''Standard Arabic Technical Transliteration System'') in [[DIN-31635]]. Upoštevati je še treba, da se zaradi regionalnih razlik arabščine lahko izgovarjava nekaterih črk razlikuje od regije do regije.

====Tabela osnovnih črk====
{|class="wikitable"
|+ Uporaba arabskih črk v književni Arabščini
!rowspan="2"|Ime
!rowspan="2"|[[Transliteracija]]
!rowspan="2"|Vrednost po ([[International Phonetic Alphabet|IPA]])
!colspan="3"|Kontekstualne oblike
!rowspan="2"|Osamelci
|-
!Finalna
!Medialna
!Inicialna
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|alif}}
| ''{{transl|ar|ALA|ā}} / <big>''{{transl|ar|ALA|&nbsp;’&nbsp;}}</big> (tudi <big>''{{transl|ar|DIN|&nbsp;ʾ&nbsp;}}</big> '')
|razne,<br/>vključno z {{IPA|/aː/}} {{ref|a|[a]}}
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـا}}</span>
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ا}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|bā’}}
|''{{transl|ar|ALA|b}}''
|{{IPA link|b}}<br />(včasih {{IPA link|p}} v sposojenkah){{ref|b|[b]}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـب}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـبـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|بـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ب]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|tā’}}
|''{{transl|ar|ALA|t}}''
|{{IPA link|t}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـت}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـتـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|تـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ت]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|thā’}}
|''{{transl|ar|ALA|th}}'' (tudi ''{{transl|ar|DIN|ṯ&nbsp;}}'')
|{{IPA link|θ}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـث}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـثـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ثـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ث]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|jīm}}
|''{{transl|ar|j}}'' (tudi ''{{transl|ar|DIN|ǧ}}, g&#x202f;'')
|{{IPA link|d͡ʒ}}{{ref|c|[c]}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـج}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـجـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|جـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ج]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|ḥā’}}
|''{{transl|ar|ALA|ḥ}}''
|{{IPA link|ħ}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـح}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـحـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|حـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ح]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|khā’}}
|''{{transl|ar|ALA|kh}}'' (tudi ''{{transl|ar|DIN|ḫ}}, {{transl|ar|Wehr|ḵ&nbsp;}}'')
|{{IPA link|x}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـخ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـخـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|خـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[خ]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|dāl}}
|''{{transl|ar|ALA|d}}''
|{{IPA link|d}}
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـد}}</span>
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|د}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|dhāl}}
|''{{transl|ar|ALA|dh}}'' (tudi ''{{transl|ar|DIN|ḏ&nbsp;}}'')
|{{IPA link|ð}}
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـذ}}</span>
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ذ}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|rā’}}
|''{{transl|ar|ALA|r}}''
|{{IPA link|r}}
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـر}}</span>
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ر}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|zayn}} / {{transl|ar|ALA|zāy}} / {{transl|ar|ALA|zā’}}
|''{{transl|ar|ALA|z}}''
|{{IPA link|z}}
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـز}}</span>
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ز}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|sīn}}
|''{{transl|ar|ALA|s}}''
|{{IPA link|s}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـس}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـسـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|سـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[س]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|shīn}}
|''{{transl|ar|ALA|sh}}'' (tudi ''{{transl|ar|DIN|š&nbsp;}}'')
|{{IPA link|ʃ}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـش}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـشـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|شـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ش]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|ṣād}}
|''{{transl|ar|ALA|ṣ}}''
|{{IPA link|sˤ}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـص}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـصـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|صـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ص]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|ḍād}}
|''{{transl|ar|ALA|ḍ}}''
|{{IPA link|dˤ}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـض}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـضـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ضـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ض]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|ṭā’}}
|''{{transl|ar|ALA|ṭ}}''
|{{IPA link|tˤ}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـط}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـطـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|طـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ط]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|ẓā’}}
|''{{transl|ar|ALA|ẓ}}''
|{{IPA link|ðˤ}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـظ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـظـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ظـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ظ]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|‘ayn}}
| <big>{{transl|ar|ALA|&nbsp;‘&nbsp;}}</big> (tudi <big>''{{transl|ar|DIN|&nbsp;ʿ&nbsp;}}</big> '')
|{{IPA link|ʕ}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـع}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـعـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|عـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ع]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|ghayn}}
|''{{transl|ar|ALA|gh}}'' (tudi ''{{transl|ar|DIN|ġ}}, {{transl|ar|Wehr|ḡ&nbsp;}}'')
| {{IPA link|ɣ}}<br />(včasih {{IPA link|ɡ}} v sposojenkah){{ref|b|[b]}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـغ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـغـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|غـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[غ]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|fā’}}
|''{{transl|ar|ALA|f}}''
|{{IPA link|f}}<br />(včasih {{IPA link|v}} v sposojenkah){{ref|b|[b]}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـف}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـفـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|فـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ف]]}}</span> {{ref|d|[d]}}
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|qāf}}
|''{{transl|ar|ALA|q}}''
|{{IPA link|q}}<br />(včasih {{IPA link|ɡ}} v sposojenkah){{ref|b|[b]}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـق}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـقـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|قـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ق]]}}</span> {{ref|d|[d]}}
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|kāf}}
|''{{transl|ar|ALA|k}}''
|{{IPA link|k}}<br />(včasih {{IPA link|ɡ}} v sposojenkah){{ref|b|[b]}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـك}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـكـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|كـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ك]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|lām}}
|''{{transl|ar|ALA|l}}''
|{{IPA link|l}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـل}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـلـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|لـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ل]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|mīm}}
|''{{transl|ar|ALA|m}}''
|{{IPA link|m}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـم}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـمـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|مـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[م]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|nūn}}
|''{{transl|ar|ALA|n}}''
|{{IPA link|n}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـن}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـنـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|نـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ن]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|hā’}}
|''{{transl|ar|ALA|h}}''
|{{IPA link|h}}
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـه}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـهـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|هـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ه]]}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|wāw}}
|''{{transl|ar|ALA|w}} / {{transl|ar|ALA|ū}} / {{transl|ar|ALA|aw}}''
|{{IPA link|w}}, {{IPA|/uː/}}, {{IPA|/aw/}},<br/>včasih {{IPA link|u}}, {{IPA link|o}} in {{IPA link|oː}} v sposojenkah
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـو}}</span>
|colspan=2|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|و}}</span>
|- style="text-align:center;"
|{{transl|ar|ALA|yā’}}
|''{{transl|ar|ALA|y}} / {{transl|ar|ALA|ī}} / {{transl|ar|ALA|ay}}
|{{IPA link|j}}, {{IPA|/iː/}}, {{IPA|/aj/}},<br/>včasih {{IPA link|i}}, {{IPA link|e}} in {{IPA link|eː}} v sposojenkah
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـي}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|ـيـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|يـ}}</span>
|<span style="font-size:190%;">{{lang|ar|[[ي]]}}</span> {{ref|d|[d]}}
|}

== Samoglasniki ==

V arabščini se kratki samoglasniki v splošnem ne zapisujejo, izjema sta [[Koran]] in didaktična besedila, ki so znana tudi pod izrazom ''vokalizirana besedila''. Kratki samoglasniki so ponekod na mestih, kjer bi beseda bila dvoumna ali se je ne bi dalo uganiti iz konteksta, označeni, največkrat z diakritičnimi znamenji.

Kratke samoglasnike lahko zapišemo z diakritičnimi znamenji nad ali pod soglasnik, ki v [[zlog]]u stoji pred njim (v arabščini pred vsak tako kratek kot dolg samoglasnik sledi soglasniku, tudi v besedah kot ''Ali'' ali ''alif'' na začetku besede stoji soglasnik ʾ).

Dolgi »a«, ki sledi kateremukoli soglasniku z izjemo ''hamze'', se zapiše z znamenjem za kratki »a« nad predhodnim soglasnikom, temu pa sledi ''alif''. Dolgi »i« se zapiše z znamenjem za kratki »i« nad soglasnikom, ki mu sledi ''ja'', dolgi »u« pa se sestoji iz znaka za kratki »u« nad soglasnikom, ki mu sledi ''waw''. Dolgi »a« za ''hamzo'' se zapiše kot ''alif-mada'' ali kot lebdečo ''hamzo'', ki ji sledi ''alif''.

V nevokaliziranih besedilih (kjer kratki samoglasniki niso označeni) dolge samoglasnike predstavljajo kar soglasniki (''alif'', ''ja'', waw''). Dolgi samoglasniki zapisani sredi besede se obravnavajo kot soglasniki, ki jim sledi ''sukun'' v besedilu z diakritičnimi znamenji.

V spodnji tabeli so podana diakritična znamenja nad črko ''dal'', tako, da je kombinacije črk in znakov pravzaprav treba brati kot ''da'', ''de'', ''du'' itd. ''Dal'' je črka, ki se ne povezuje na levo in je tu uporabljena predvsem zaradi jasnosti. Večina ostalih črk se povezuje z ''alif'', ''waw'' in ''ja''.

{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-----
! bgcolor="a0e0a0" | Samoglasnik
! bgcolor="a0e0a0" | Ime
! bgcolor="a0e0a0" | Prepis
! bgcolor="a0e0a0" | MFA
|-----
| د || ''fatha'' || a || a
|-----
| د || ''kasra'' || i || i
|-----
| د || ''dama'' || u || u
|-----
| دَ‌ا || ''fatha alif'' || ā || aː
|-----
| دَ‌ى || ''fatha alif maksura'' || ā/aỳ
| aː
|-----
| دِ‌ي || ''kasra ja'' || ī/iy || iː
|-----
| دُ‌و || ''dama waw'' || ū/uw || uː
|}

== Ostali simboli in znamenja ==
=== Šada ===

ّ ''šada'' označuje podvojitev soglasnika, ''kasra'' (kadar je prisotna) se prestavi med ''šado'' in podvojen soglasnik

=== Sukūn ===

Arabski [[zlog]] je lahko odprt (konča se s samoglasnikom) ali zaprt (konča se s soglasnikom). Kadar je zaprt, lahko nakažemo, da soglasniku, ki ga zapira, ne sledi samoglasnik, s tem, da ga označimo s ''sukunom'' (po navadi ima obliko »°«), s čimer se (še posebno, kadar besedilo ni vokalizirano) izognemo dvoumnostim. Beseda ''qalb'' (ki pomeni [[srce]]) se npr. zapiše s soglasniki' 'qlb'', bi se tako lahko prebrala tudi kot ''qalaba'', vendar je s ''sukunom'' nad ''l'' in ''b'' lahko samo ''qalb''. Z arabsko pisavo se to zapiše قلْبْ.

''Sukun'' srečamo tudi v vokaliziranih besedilih, zlasti zato, ker praviloma (izjema je Koran) nihče ne piše samoglasniških diakritičnih znamenj nad vsemi soglasniki.

''Sukun'' nikoli ne stoji nad zadnjo črko v besedi, tudi če se beseda ne konča s samoglasnikom.

== Arabske številke ==
{{glavni|arabske številke}}

V nasprotju s črkami se številke zapisujejo od leve proti desni, torej tako kot na Slovenskem. Arabci uporabljajo [[desetiški številski sistem|desetiški]] [[številski sistem]], ki so ga dobili iz Indije a sami so iznajdli ''arabske številke,'' ki jih prenesli dalje v [[Evropa|Evropo]]. 

{| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto"
|-
|Arabske številke
|Indiske številke (uporab v arab.državah)
|Indiske številke v Iranu in Pakistanu
|-
|align="center"| 0 
|align="center" style="font-size:200%"| ٠ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۰
|-
|align="center"| 1 
|align="center" style="font-size:200%"| ١ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۱
|-
|align="center"| 2 
|align="center" style="font-size:200%"| ٢ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۲
|-
|align="center"| 3 
|align="center" style="font-size:200%"| ٣ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۳
|-
|align="center"| 4 
|align="center" style="font-size:200%"| ٤ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۴
|-
|align="center"| 5 
|align="center" style="font-size:200%"| ٥ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۵
|-
|align="center"| 6 
|align="center" style="font-size:200%"| ٦ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۶
|-
|align="center"| 7 
|align="center" style="font-size:200%"| ٧ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۷
|-
|align="center"| 8 
|align="center" style="font-size:200%"| ٨ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۸
|-
|align="center"| 9 
|align="center" style="font-size:200%"| ٩ 
|align="center" style="font-size:200%"| ۹
|}

Številke je mogoče zapisovati tudi s črkami, vendar danes na to naletimo zelo redko. Zapis temelji na starem in danes že spremenjenem vrstnem redu črk - [[abdžad]]u: أ ب ج د ه و ز ح ط ي ك ل م ن س ع ف ص ق ر ش ت ث خ ذ ض ظ غ (v [[Magreb]]u in zahodni Afriki se vrstni red nekoliko razlikuje). أ (''alif'') je enak 1, ب (''ba'') je 2, ج (''džim'') je 3 in tako dalje do ي (''ja''), ki je enak 10, ك (''kaf'') je 20, ل (''lam'') je 30, ... ر (''ra'') je 200, ..., غ (''ghajn'') je 1000.

===Tipkovnice===
[[File:KB Arabic MAC.svg|thumb|450px|Razpored na arabski tipkovnici za Mac]]
[[File:KB Arabic.svg|thumb|450px|Razpored na arabski tipkovnici za PC]]
[[File:Intellark4qwerty.png|thumb|450px|[[Intellark]] na tipkovnici.]]

Tipkovnice se od države do države razlikujejo, tako da recimo poznavanje iranske tipkovnice ne pomaga pri rabi ti9pkovnice za Savdsko Arabijo. Razlike so lahko tudi v uporabi ne-abecednih znakov.

Na vseh tipkovnicah za arabsko abecedo je mogoče tipkati tudi v latinici, na primer, če je treba vnesti  URL v [[spletni brskalnik]]. Vsaka taka tipkovnica ima tako na tipkah oznako za znak v Arabščini in v latinici. Latinski znaki na arabski tipkovnici imajo običajno razpored [[QWERTY]], vendar v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], kjer je [[francoski jezik|francoščina]] najpogostejši  razlog za uporabo latinice, arabske klaviature uporabljsjo razpored [[AZERTY]].

Za kodiranje določene oblike znaka so v Unicode na voljo dodatne kodne točke, s katerimi je mogoče natančno navesti zaćeleno končno obliko. Območje ''Arabske predstavne predloge A''(U+FB50 do U+FDFF) vsebuje ligature, Območje ''Arabske predstavne predloge B'' (U+FE70 do U+FEFF) vsebuje položajne variante. Te predloge pa so na listi za odstrel v Unicode, zato je bolje, da se jih opušča in da se namesto njih uporabljata '' [[povezava nične širine]] '' in ''[[ne-povezava nične širine|ne-povezava]]''. Predloge naj se na splošno uporabljajo le v programski opremi za prikazovanje besedil, kadar se Unicode rabi kot pretvornik med kodnimi nabori znakov, ali v primerih, ko gre za povratno združljivost z izvedbami, ki slonijo na trdo kodiranih oblikah pismenk.

== Drugi jeziki z arabsko abecedo ==

Med širjenjem [[islam]]a so arabsko abecedo privzeli mnogi jeziki, ki so jo nekoliko prilagodili, da ustreza njihovim glasovnim sistemom. Najbolj značilen je glas ''P'', ki ga arabščina ne pozna, v različnih jezikih pa se zapisuje različno. Prilagoditve pisave lahko razdelimo na tri skupine: [[indijski jeziki|indijski]] in [[turški jeziki]] se zgledujejo po perzijski prilagoditvi (učenjaki tej pisavi pravijo ''perzijsko arabska pisava''), zahodnoafriški jeziki se zgledujejo po [[adžabi]]ju, [[Indonezija|indonezijski]] pa po [[džavi]]ju.

Danes se z arabsko abecedo zapisujejo naslednji jeziki:

* [[farsi]] in [[azerščina]] v [[Iran]]u
* [[pandžabščina]] ([[šahmukhi]]) v [[Pakistan]]u
* [[paštunščina]] in [[uzbeščina]] v [[Afganistan]]u
* [[urdu]], [[kašmirščina]], [[sindščina]] in [[belučijščina]] v [[Pakistan]]u in [[Indija|Indiji]]
* [[malajščina]] ([[džavi]]) v [[Brunej]]u
* [[kurdščina]] in [[turkmenščina]] v severnem [[Irak]]u ([[Kurdi]] v [[Turčija|Turčiji]] danes uporabljajo [[latinica|latinico]])
* [[komorščina]] na [[Komori]]h se danes uporablja skupaj z latinico, nobena od njiju ni uradna
* [[kirgiščina]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]
* [[ujgurščina]] in [[kazaščina]] v severozhodni Kitajski ([[Xinjiang]]), nekoč tudi v [[Kazahstan]]u
* [[hausa]] ([[adžami]]) za več namenov, predvsem za verske
* [[mandinka]]
* [[volof]] (oz. [[volofal]])
* [[tamazight]] v [[Magreb]]u se je tradicionalno zapisoval z arabsko pisavo

V preteklosti so se z arabsko pisavo zapisovali tudi naslednji jeziki:
 
* [[afrikanščina]]
* [[albanščina]]
* [[azerščina]] v [[Azerbajdžan]]u (danes se zapisuje z latinico in [[cirilica|cirilico]])
* [[beloruščina]] (med avtohtonimi [[Tatari]])
* [[berberščina]] v severni Afriki, še posebej [[tačelhit]] v [[Maroko|Maroku]]; občasno še danes, skupaj s [[tifinagh]]om in [[tamazight]]om v latinici
* [[baškirščina]] med [[oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] in [[1928]]
* [[bošnjaščina]] se je pisala s pisavo, ki jo imenujemo [[arabica]]
* [[čagataj]] v osrednji [[Azija|Aziji]]
* [[čečenščina]] med oktobrsko revolucijo in [[1928]]
* [[kitajščina]] in [[dunganščina]] med [[muslimani|muslimanskimi]] [[Huji]]
* [[fulani]], znan tudi kot [[adžabi]]
* [[hebrejščina]]
* [[kirgiščina]] v [[Kirgizija|Kirgiziji]]
* [[malajščina]] v [[Malezija|Maleziji]] in [[Indonezija|Indoneziji]]
* [[mozarabščina]] med [[Mavri|mavrsko]] vladavino v [[Španija|Španiji]]
* [[nubijščina]]
* [[poljščina]] (med avtohtonimi [[Tatari]])
* [[sanskrt]], ki je sicer bolj znan po zapisu v [[devanagari]]ju
* [[svahili]]
* [[somalščina]] do uvedbe latinice leta [[1972]]
* [[songaj]] v zahodni Afriki, še zlasti v [[Timbuktu]]ju
* [[tatarščina]] do leta [[1828]], reforma v 80. letih [[19. stoletje|19. stoletja]] in [[1918]] (odstranjene nekatere črke)
* [[turščina]] v [[Otomanski imperij|Otomanskem imperiju]] do [[Atatürk]]ove reforme leta [[1928]], ki je uvedla latinico in precej spremenila tudi sam jezik
* [[turkmenščina]] v [[Turkmenistan|Turkmeniji]]
* [[uzbeščina]] v [[Uzbekistan]]u
* večina jezikov muslimanskih narodov nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] med letoma [[1918]] in [[1928]] (ponekod že prej), ko so uvedli najprej latinico, nato pa [[cirilica|cirilico]]

== Arabska pisava in računalništvo ==

Za zapis arabskih črk največkrat uporabljamo kodna nabora [[ISO8859-6]] ali [[Unicode]] med 0x600 in 0x06FF. Pri obeh je vsaki črki dodeljena le ena številska koda, naloga programske opreme za prikaz pa je, da ugotovi pravo obliko in jo izpiše. Kadar želimo prikazati neko črko v točno določeni obliki (tak primer so tabele v tem članku), uporabimo del Unicode, ki je namenjen ''predstavitvenim oblikam za arabščino'', to sta območji med 0xFB50 in 0xFDFF ter med 0xFE70 in 0xFEFF. To tudi pomeni, da pri sestavljanju arabskih besed ne moremo uporabiti kopiranja & lepljenja arabskih črk iz tabel v tem članku.

Pri uporabi Unicode so arabski znaki podani v ''logičnem zaporedju'', tj. v pomnilnik so vneseni v takšnem vrstnem redu, v kakršnem se tudi sicer ročno zapisujejo na papir in izgovarjajo, programska oprema pa jih mora znati izpisati v pravilni smeri. Če so torej besede izpisane od leve proti desni, to nakazuje na zastarelost programov. Kako vse skupaj deluje pri preprostem urejanju, lahko preizkusite kar v [http://ar.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%8A%D9%83%D9%8A%D8%A8%D9%8A%D8%AF%D9%8A%D8%A7:Sandbox peskovniku Wikipedije v arabščini].

== Zunanje povezave ==
* [http://www.al-bab.com/arab/visual/calligraphy.htm Arabska pisava in kaligrafija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030622235221/http://www.al-bab.com/Arab/visual/calligraphy.htm |date=2003-06-22 }}
* [http://www.omniglot.com/writing/arabic.htm Članek o arabski abecedi]
* [http://www.islamicart.com/main/calligraphy/ Arabska abeceda in kaligrafija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080509054422/http://www.islamicart.com/main/calligraphy/ |date=2008-05-09 }}
* [https://web.archive.org/web/19981202073932/http://members.aol.com/OlivThill/ Aralpha] - programček za učenje arabske abecede
* [http://www.uga.edu/islam/arabic_windows.html Vodnik za uporabo arabščine v okolju Windows]
* [http://www.unicode.org/charts/ Unicode, seznam pisav]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Abecede]]
[[Kategorija:Arabščina]]