Ogled vira Angstrem

{{Infopolje Enota
| name = Angstrem
| quantity = [[dolžina|dolžine]]
| symbol = Å
| dimension = L
| namedafter = [[Anders Jonas Ångström]]
| units1 = [[meter|metri]]
| inunits1 = {{val|e=-10|u=m}}
| units2 = [[centimeter|centimetri]]
| inunits2 = {{val|e=-8|u=cm}}
| units3 = [[mikrometer|mikrometri]]
| inunits3= {{val|e=-4|u=um}}
| units4 = [[nanometer|nanometri]]
| inunits4 = 0,1 {{val|u=nm}}
| units5 = [[pikometer|pikometri]]
| inunits5 = {{val|100|u=pm}}
}}
'''Ángstrem''' (izvorno '''ångström''', uradni mednarodni simbol [[Å]]; [[mednarodna fonetična abeceda|IPA-izgovarjava]] po [[švedščina|švedsko]] {{IPA|[ˈɔ̀ŋstrœm]}}) je [[merska enota|enota]] za [[meritev|merjenje]] [[dolžina|dolžine]], ki je enaka 1/10.000 [[milimeter|mm]], 10<sup>−10</sup> [[meter|m]], 0,1 [[nanometer|nm]] ali 100 [[pikometer|pm]]. Imenuje se po švedskem astronomu in fiziku [[Anders Jonas Ångström|Andersu Jonasu Ångströmu]], enemu od utemeljiteljev [[spektroskopija|spektroskopije]]. Enoto včasih uporabljajo za merjenje velikosti [[atom]]ov, katerih polmeri so med 0,25 in 3 Å. Za seznam predmetov velikosti od 1 do 10 Å glej [[1 E-10 m]]. Velikost atomov [[fosfor]]ja, [[žveplo|žvepla]] in [[klor]]a je npr. 1 Å, [[atom vodika|vodikovega atoma]] pa 0,25 Å.

[[Mednarodni sistem enot]] priporoča nadomestitev te enote s primernimi [[enote SI|enotami]], kot sta [[nanometer|nm]] in [[pikometer|pm]].

== Zgodovina ==

Anders Jonas Ångström je bil eden od pionirjev [[spektroskopija|spektroskopije]]. Znan je tudi po raziskavah na področju [[astrofizika|astrofizike]], [[prevajanje toplote|prenos]]a [[toplota|toplote]], [[Zemljino magnetno polje|zemeljskega magnetizma]] in [[polarni sij|polarnega sija]].

Leta 1852 je v delu ''Optiska undersökningar'',<ref>»Kungliga Vetenskapsakademiens handlingar«, grobo prevedeno kot »Poročila Kraljeve akademije znanosti«, objavljeno med letoma 1739 in 1974, glej [[:sv:Vetenskapsakademiens Handlingar|Vetenskapsakademiens Handlingar]] (v švedščini)</ref> formuliral absorpcijski zakon, ki se je kasneje dopolnil, in je sedaj znan kot [[Kirchhoffov zakon sevanja|Kirchhoffov zakon (toplotnega) sevanja]].

V letu 1868 je Ångström izdelal karto [[Sončev spekter|spektra]] [[sončna svetloba|Sončevega sevanja]], kjer so bile [[valovna dolžina|valovne dolžine]] [[elektromagnetno sevanje|elektromagnetnega sevanja]] v [[spekter elektromagnetnega valovanja|elektromagnetnem spektru]] izražene z mnogokratniki 10-[[milijoninka|milijonink]] [[milimeter|milimetra]] (ali {{val|e=-7|u=mm}}.)<ref>{{navedi splet|title= A Brief (Incomplete) History of Light and Spectra|url= http://www.chemteam.info/Electrons/Spectrum-History2.html|publisher= ChemTeam|accessdate= |language=en}}</ref> Ker je [[človeško oko]] občutljivo na valovne dolžine od približno {{val|4.000}} do {{val|7.000}}&nbsp;Å, kar se običajno imenuje [[vidni spekter|vidna]] [[svetloba]], je izbira takšne enote omogočila dovolj [[točnost in natančnost|točne]] meritve valovnih dolžin vidne svetlobe brez rabe [[ulomek|ulomljenih]] števil. Enota se je potem razširila v druge znanosti, ki so se ukvarjale s strukturami na nivoju atomov.

Čeprav naj bi enota odgovarjala {{val|e=-10}}&nbsp;metra, jo je bilo treba točneje definirati od metra, ki je bil do leta 1960 še vedno definiran na podlagi dolžine [[prameter|prametra]], hranjenega v Parizu. Zaradi rabe kovinskih palic je bila zgodnja vrednost ångströma [[napaka|napačna]] za približno 1/6000. Ångström je bil previden s standardno palico, ki jo je rabil, glede na standardno v Parizu. [[Henri Édouard Tresca|Tresca]] je poročal, da je bila precej krajša in Ångströmovi popravljeni rezultati so imeli večjo napako od nepopravljenih.<ref>{{sktxt|Brand|1995|pp=47}}.</ref>{{rp|47}}

[[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU) je leta 1907 definirala mednarodni ångström z valovno dolžino rdeče črte [[kadmij]]a v [[ozračje|ozračju]], ki je enaka 6438,46963 mednarodnih ångströmov. To definicijo je leta 1927 odobril [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM). Med letoma 1927 in 1960 je bil ångström sekundarna enota za dolžino v rabi v spektroskopiji, definiran ločeno od metra. Leta 1960 so meter na novo spektroskopsko definirali, ångström pa je bil definiran točno 0,1&nbsp;nanometra.

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo|last= Brand|first= John Charles Drury|title= Lines of Light: Sources of Dispersive Spectroscopy, 1800-1930|date= 1995|publisher= CRC Press|isbn= 9782884491631|url= http://books.google.co.uk/books?id=sKx0IBC22p4C&pg=PA47&lpg=PA47&dq=meter+bar+angstrom&source=bl&ots=qLCPMNQ3px&sig=7TGBA5tgS736dJAD__eVID0ieU8&hl=en&sa=X&ei=9F1eU42ZG-GM7QbX-YBI&ved=0CEsQ6AEwBjge#v=onepage&q=meter%20bar%20angstrom&f=false|cobiss= }}

[[Kategorija:Enote za dolžino]]
[[Kategorija:Anders Jonas Ångström]]