Ogled vira Ymir

[[Slika:Ymer_dier_koen_Ødhumble.jpg|sličica|Ymir sesa Audumbline vime, ko ta iz ledu oblizuje Burija na sliki [[Nikolaj Abildgaard|Nikolaja Abildgaarda]], 1790]]'''Ymir'''<ref>In {{lang-is|Ýmir}}, see {{cite dictionary|title=Ýmir, †Ymir|encyclopedia=Íslensk orðsifjabók|date=|year=1989|last=|first=|publisher=Orðabók Háskólans|location=Reykjavík|id=|url=|access-date=}}</ref> ({{IPAc-en|ˈ|iː|m|ɪər}},<ref>{{cite dictionary|url=http://www.dictionary.com/browse/ymir|title=Ymir|dictionary=[[Random House Webster's Unabridged Dictionary]]}}</ref> {{IPA-non|ˈymez̠|lang}}), imenovan tudi '''Aurgelmir''', '''[[Brimir]]''' ali '''Bláinn''', je v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] prednik vseh [[Jötunn|jötnarjev]]. Ymir je omenjen v ''[[Poetična Eda|Poetični Eddi]]'', ki je bila sestavljena v 13. stoletju na podlagi starejšega tradicionalnega gradiva, v ''[[Prozna Edda|Prozni Eddi]]'', ki jo je napisal [[Snorri Sturluson]] v 13. stoletju, in v poeziji [[Skald|skaldov]]. Več kitic iz štirih pesmi, zbranih v ''Poetični Eddi'', govori o Ymirju kot o prvobitnem bitju, ki se je rodilo iz strupa, ki je kapljal iz ledenih rek, imenovanih [[Élivágar]], in živelo v praznini (brezno brezdanje) [[Ginnungagap]]. Ymir je bilo dvospolno bitje, ki je iz svojih pazduh rodilo moškega in žensko, njegovi nogi pa sta skupaj rodili šestglavo bitje. [[Buri (mitologija)|Burijevi]] vnuki, [[Azi|bogovi]] [[Odin]], [[Vili in Vé]], so iz njegovega mesa ustvarili [[Zemlja|Zemljo]] (drugod poosebljeno kot [[boginja]] [[Jörd]]), iz njegove krvi ocean, iz njegovih kosti gore, iz njegovih las drevesa, iz njegovih možganov oblake, iz njegove lobanje nebesa, iz njegovih obrvi pa srednje kraljestvo, [[Midgard]], v katerem živi človeštvo. Poleg tega je v enem od kitic zapisano, da so bogovi dali življenje [[Palček|škratom]] iz Ymirjevega mesa in krvi (ali Zemlje in morja).

V ''Prozni Eddi'' je predstavljena pripoved, ki sicer izhaja izhaja iz ''Poetične Edde'', a jo dopolnjuje in se od nje razlikuje. Po ''Prozni Eddi'' je po nastanku Ymirja iz elementarnih kapljic taljenega se ivja nastala tudi [[Audumbla]], prvobitna krava, s katere mlekom se je hranil Ymir. V ''Prozni Eddi'' piše tudi, da so Ymirja ubili trije bogovi; bratje [[Odin]], [[Vili in Vé]] ter da je po Ymirjevi smrti njegova kri povzročila velikanski potop. Raziskovalci pogosto razpravljajo o tem, v kolikšni meri je Snorrijeva pripoved o Ymirju poskus sinteze koherentne pripovedi za namen ''[[Prozna Edda|Prozne Edde]]'' in v kolikšni meri je Snorri črpal iz tradicionalnega gradiva zunaj korpusa, ki ga navaja. Znanstveniki so na podlagi [[Zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinskega jezikoslovja]] in [[Primerjalna mitologija|primerjalne mitologije]] povezali Ymirja s [[Tuisto|Tuistom]], [[Pragermanščina|pragermanskim]] bitjem, ki ga je [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] opisal v svoji [[Etnografija|etnografiji]] ''[[Germania (Tacit)|Germania]]'' iz 1. stoletja našega štetja, in ugotovili, da Ymir spominja na prvobitno bitje, rekonstruirano v [[Praindoevropska mitologija|praindoevropski mitologiji]].

==Omembe==
===''Poetična Edda''===
Ymir je v ''Poetični Eddi'' omenjen v štirih pesmih: [[Völuspá|''Völuspá'']] (Bajanje vidke), [[Vafþrúðnismál|''Vafþrúðnismál'']] (Pesem o Vafthrudnirju), [[Grímnismál|''Grímnismál'']] (Pesem o Grimnirju) in [[Hyndluljóð|''Hyndluljóð'']]. V pesmi ''Völuspá'', v kateri nesmrtna [[Vidka (nordijska mitologija)|vidka]] posreduje znanje bogu [[Odin|Odinu]], je Ymir omenjen dvakrat. V prvem primeru, v tretji kitici pesmi, je Ymir omenjen z imenom:
<blockquote>
{|
|
:Bil je pračas, 
:ko je bival Ymir: 
:biló ni peska ne morja, 
:ne slanih valov, 
:ne zemlje pod nami, 
:ne zgoraj neba, 
:le brezno brezdanje 
:brez trav.
:
:<small>prevod B. Gjuda in S. Košaka<ref name="Gjud-2004" />{{rp|page=7}}</small>
|
|}
</blockquote>
V zgornjem prevodu je ime lokacije [[Ginnungagap]] prevedeno kot »brezno brezdanje«. Kasneje v pesmi je še nekaj drugih sklicevanj na Ymirja kot ''Brimirja'' in ''Bláinna'':
<blockquote>
{|
|
:In stopijo vsi sodniki
:k sodnemu stolu,
:bogovi presvetli
:k posvetovanju,
:kdo naj ustvari
:krdela škratov,
:iz krvi Brimirja
:in iz udov Bláina.
:
:<small>prevod B. Gjuda in S. Košaka<ref name="Gjud-2004" />{{rp|page=10}}</small>
|
|}
</blockquote>
V pesmi ''Vafþrúðnismál'' se (preoblečeni) bog Odin spopade z modrim jötunnom [[Vafthrudnir|Vafthrudnirjem]] v igri razuma. Odin ga prosi, naj mu, če je Vafthrudnirjevo znanje zadostno, pove odgovor na različna vprašanja. V prvem, ki se nanaša na Ymirja, Odin vpraša, od kod sta najprej nastala Zemlja in nebo. Jötunn se odzove z opisom stvarjenja, v katerega je vključen Ymir:<blockquote>
{|
|
:Iz Ymirjevega mesa nastala je zemlja,
:iz njegovih kosti hribi,
:nebo iz lobanje
:tega ledenega velikana,
:iz njegove krvi morję̑.
:
:<small>Prirejeno po angleških prevodih</small>
:<small>[[Benjamin Thorpe|B. Thorpa]]<ref name="Thorpe-1866" />{{rp|page=14}}</small> <small>in [[Henry Adams Bellows (poslovnež)|H.A. Bellowsa]].<ref name="Bellows-1923" />{{rp|page=74}}</small>
:
|
|}
</blockquote>
Ko se besedna bitka nadaljuje, se še nekaj izmenjav neposredno nanaša na Ymirja oz. ga morda omenja. Odin vpraša, kateri starodavni jötun je najstarejši od »Ymirjevega rodu«, in Vafthrudnir odgovori, da je bil to pred davnimi časi [[Bergelmir]], ki je bil [[Thrudgelmir|Thrudgelmirjev]] sin in Aurgelmirjev vnuk. V naslednji kitici Odin vpraša, od kod je pred davnimi časi prišel Aurgelmir, na kar mu Vafthrudnir odgovori, da je iz [[Élivágar|Élivágarja]] padel strup, ki je rasel, dokler ni nastal jötunn, iz tega bitja pa so se rodili drugi jötnarji. Na koncu Odin vpraša, kako je to bitje rodilo otroke, saj ni poznal ženskega jötunna, na kar mu Vafthrudnir odgovori, da sta izpod pazduh starodavnega jötunna skupaj zrasla deklica in deček, njegove noge pa so skupaj rodile šestglavega jötunna.<ref name=Bellows-1923/>{{rp|pages=76–77}}<ref name=Orchard-2011/>{{rp|page=44}}<ref name=Thorpe-1866/>{{rp|pages=15–16}} 

V pesmi ''Grímnismál'' bog Odin (preoblečen v »Grímnirja«) mlademu Agnarru posreduje kozmološko znanje. V eni od kitic Odin omeni Ymirja, ko se spominja oblikovanja sveta iz njegovega telesa:
<blockquote>
{|
|
:Iz Ymirjevega mesa nastala je zemlja,
:iz njegove krvi morję̑,
:iz njegovih kosti hribi,
:iz njegovih las drevesa in rastline,
:iz njegove lobanje nebesa;
:
:in iz njegovih obrvi so bogovi
:ustvarili Midgard za človeške sinove;
:iz njegovih možganov
:pa so bili ustvarjeni težki oblaki.
:
:<small>Prirejeno po angleških prevodih</small>
:<small>[[Benjamin Thorpe|B. Thorpa]]<ref name="Thorpe-1866" />{{rp|page=24-25}}</small> <small>in [[Henry Adams Bellows (poslovnež)|H.A. Bellowsa]].<ref name="Bellows-1923" />{{rp|page=100-101}}</small>
|
|}
</blockquote>

V eni od kitic ''[[Völuspá hin skamma]]'' (v pesmi ''Hyndluljóð'') je Ymir omenjen še enkrat. V skladu s kitico so vidke potomke Viðòlfra, vsi jasnovidci Vilmeiðra, vsi čarovniki Svarthöfðija, vsi jötnarji pa so potomci Ymirja.<ref name=Bellows-1923/>{{rp|page=229}}<ref name=Thorpe-1866/>{{rp|page=111}} 

===''Prozna Edda''===
Ymir je omenjen v dveh knjigah ''Prozne Edde'': ''[[Gylfaginning]]'' in ''[[Skáldskaparmál]]''. V prvi omembi, v 5. poglavju ''Gylfaginninga'', [[Visoki, Enako Visoki in Tretji]] pripovedujejo [[Gangleri|Gangleriju]] (preoblečenemu mitskemu kralju [[Gylfi|Gylfiju]]) o tem, kako je vse nastalo. Trojica pojasni, da je prvo obstajal svet [[Muspelheim|Muspell]], žareča, ognjena južna pokrajina, kjer sta vladala ogenj in vročina, ki je bila nenaseljiva za neavtohtone prebivalce. »Več stoletij« kasneje je nastal [[Niflheimr]], v katerem se nahaja izvir [[Hvergelmir]], iz katerega teče enajst rek.<ref name=Faulkes-1995/>{{rp|pages=9–10}}

Gangleri vse tri vpraša, kako je bilo pred človeštvom. Visoki nadaljuje, da so ledene reke, imenovane [[Élivágar]], tekle tako daleč od svojega izvira, da je strupena snov, ki je tekla z njimi, postala trda »kot [[klinker]] iz peči« – spremenila se je v led. Ko se je led ustavil in prenehal teči, je para, ki se je dvignila iz strupa, šla v isto smer in zmrznila v [[ivje]]. To ivje se je po Ginnungagapu večalo, plast za plastjo.<ref name=Faulkes-1995/>{{rp|page=10}}

Enako Visoki doda, da je bil severni del Ginnungagapa obložen z ledom in ivjem, od koder sta v notranjost prihajala para in veter. Vendar južni del Ginunngagapa je bil zaradi iskric in staljenih delcev, ki so leteli iz Muspella, jasen. Tretji oceni, da je »tako kot iz Niflheima prihajal mraz in vse mračno, tako, da je bilo tisto kar je bilo blizu Muspellu, vroče in svetlo, Ginunngagap pa je bil blag kot brezvetrno nebo«. Tretji doda, da se je ob srečanju ivja in vročega zraka to odtajalo in začelo kapljati. Ta tekočina je dobila obliko človeka, zato so ga poimenovali ''Ymir'', med jötnarji znan kot Aurgelmir, izvor jötnnarjev. V podporo tema dvema imenoma Tretji navede po eno kitico iz ''[[Völuspá hin skamma]]'' in ''[[Vafþrúðnismál]]''.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|page=10}}

Gangleri vpraša, kako so iz Ymirja rasle generacije, kako so nastala druga bitja in ali je Ymir veljal za boga. Visoki pravi, da Ymir nikakor ni veljal za boga, in pravi, da »je bil zloben kot vsi njegovi potomci«. Visoko razloži, da je Ymir prednik vseh jötnarjev (zlasti [[Jötunn|hrimthursarjev]]) in da pravijo, da se je Ymir, ko je spal, potil in iz njegove leve in desne roke sta zrasla moški in ženska, iz njegove leve noge je z desno nogo zrasel sin in iz njiju so se rodile generacije.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|page=11}}

Gangleri vpraša, kje je Ymir živel in kako se je preživljal. Visoki pojasni, da je iz kapljic nato nastala krava po imenu [[Audumbla]]. Iz njenih dojk so tekle štiri reke mleka in iz njih se je napajal Ymir. Gangleri vpraša, s čim se je krava hranila, in Visoki mu odgovori, da je lizala slane ivnate kamne. Prvi dan je Audumbla polizala ivnato kamenje, ki je tisti večer odkrilo moške lase. Drugi dan se je prikazala glava. Tretji dan je bil iz ledu odkrit človek. Temu človeku je bilo ime [[Buri (mitologija)|Búri]], bil je velik, močan in lep na pogled. Buri je imel sina [[Borr|Borra]], ki se je poročil z jötunn [[Bestla|Bestlo]], hčerko [[Bölthorn|Bölthorna]]. Imela sta tri sinove: Odina, [[Vili in Ve|Vilija in Veja]]. Visoki doda, da »morajo biti Odin in njegova brata vladarji neba in zemlje; po našem mnenju se tako tudi imenuje. To je ime tistega, ki je največji in najslavnejši, kar jih poznamo, in prav bi bilo, da bi se strinjali, da ga tako imenujete tudi vi.«<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|page=11}}[[File:Ymir gets killed by Froelich.jpg|left|thumb|Bratje Odin, Vili in Vé napadejo Ymirja na ilustraciji [[Lorenz Frølich|Lorenza Frølicha]].]]
Visoki nadaljuje, da so Odin, Vili in Ve ubili Ymirja, iz njegovih ran pa je teklo toliko krvi, da so v njej utonili vsi jötnarji razen dveh, [[Bergelmir|Bergelmirja]], ki je na lúðrju s svojo (neimenovano) ženo preživel in ponovno naselil jötnarje.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|page=11}}

Gangleri vpraša, kaj, če Visoki, Enako Visoki in Tretji verjamejo, da so trojica bogovi, kaj so ti trije storili potem. Visoki pove, da je trojica odnesla telo v sredino Ginnungagapa in iz njegovega mesa oblikovala Zemljo, iz njegove krvi morje in jezera, iz njegovih kosti skale ter melišča in kamenje iz njegovih zob, kočnikov in kosti. Enako Visoki doda, da so iz njegovih ran ustvarili morje, ki obdaja Zemljo. Tretji pravi, da je trojica vzela njegovo lobanjo, jo postavila nad Zemljo in iz nje naredila nebo. Nebo so postavili nad zemljo, da bi ga držali, pa so na njegove štiri vogale postavili štiri škrate – [[Norðri, Suðri, Austri in Vestri|Norðrija, Suðrija, Austrija in Vestrija]]. Trio je vzel staljene delce in iskre, ki so leteli iz Muspela, in »določil vse luči, nekatere na nebu, nekatere so se gibale pod nebom, vendar so jim določili položaje in jim odredili poti«. Tretji v podporo navede kitico iz ''Völuspe'', ki pravi, da so po teh nebesnih lučeh šteli dneve in leta ter da kitica odraža, da kozmološka telesa pred stvarjenjem Zemlje niso poznala svojih mest.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|page=12}}

Gangleri pripomni, da je to, kar je pravkar slišal, izjemno, saj je gradnja ogromna in zelo spretno izdelana, ter se vpraša, kako so uredili Zemljo. Visoki odgovori, da je svet okrogel, okoli njega pa se razprostirajo morske globine. Ob obali so bogovi dali zemljo jötnarjem. Na notranji strani zemlje pa so iz Ymirjevih trepalnic naredili utrdbo proti sovražnosti jötnarjev. To utrdbo so poimenovali [[Midgard]]. Poleg tega so vzeli Ymirjeve možgane, jih vrgli v nebo in iz njih naredili oblake. V podkrepitev navede še dve kitici iz ''Völuspe''.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|pages=12–13}}

Kasneje v ''Gylfaginningu'' Visoki pojasni izvor škratov. Visoki pravi, da so se bogovi po izgradnji Asgarda zbrali na svojih prestolih in imeli [[Thing|posvetovanje]]. Tam so se »pogovarjali o tem, kje spodaj v zemlji so se kot črvi v mesu pojavili škratje. Škratje so najprej dobili obliko in življenje v Ymirjevem mesu, nato so bili črvi, po odločitvi bogov pa so postali zavestni in inteligentni ter so dobili obliko ljudi, čeprav živijo v zemlji in v skalah.« Nato so na voljo kitice iz ''Völuspe'', sestavljene iz imen škratov, ki prikazujejo njihovo rodbino.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|pages=16–17}}

V knjigi ''Skáldskaparmál'' so navedeni pesniški načini sklicevanja na nebo, od katerih so nekateri povezani s pripovedjo iz ''Gylfaginninga'' o Ymirju, med drugim »Ymirjeva lobanja« in »jötunnova lobanja«, »breme škratov« ali »čelada Vestrija in Austrija, Sudrija, Nordrija«. Na voljo je tudi del dela skalda [[Arnórr jarlaskáld|Arnórra jarlaskálda]] iz 11. stoletja, v katerem se nebo imenuje »stara Ymirjeva lobanja«.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|page=88}}  Kasneje so v ''Skáldskaparmálu'' navedeni pesniški izrazi za zemljo, vključno z »Ymirjevim mesom«, sledi pa poglavje s pesniškimi izrazi za »morje«, v katerem je del dela skalda [[Ormr Barreyjarskáld|Ormra Barreyjarskálda]], kjer se morje imenuje »Ymirjeva kri«.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|page=90}} Obe imeni ''Aurgelmir'' in ''Ymir'' sta navedeni na seznamu jötnarjev v delu [[Nafnaþulur|Nafnaþulurja]] v ''Skáldskaparmálu''.<ref name="Faulkes-1995" />{{rp|pages=155–156}}

== Teorije in interpretacije ==

=== Izgubljeni viri ===
Ker ''Gylfaginning'' predstavlja kohezivno pripoved, ki citira kitice iz različnih pesmi iz ''Poetične Edde'' (kot je opisano zgoraj) in vsebuje edinstvene informacije brez navedenega vira (kot je [[Audumbla]]), so znanstveniki razpravljali o tem, v kolikšni meri je imel Snorri dostop do zunanjih virov, ki niso več ohranjeni, in v kolikšni meri je pripoved sintetiziral iz gradiva, do katerega je imel dostop.<ref name="Turville-Petre-1964" />{{rp|pages=276–277}}<ref name="Davidson-1990" />{{rp|page=199}}

Znanstvenik [[Gabriel Turville-Petre]] (1964) o tem pravi, da »po Snorrijevem besedilu pesmi na začetku ni bilo ničesar razen praznine, čeprav je po drugih besedilih že takrat obstajal velikan Ymir. Glede na to, kako naj bi se oblikoval Ymir (Aurgelmir), tako Snorri kot ''Vafþrúðnismál'', lahko menimo, da je Snorri sledil boljši različici Vǫluspe«, glede Snorrijevega opisa kozmogeneze na splošno pa, da je »iz teh skic pesniških virov, iz katerih je večinoma črpal, razvidno, da je Snorri opisal več dogodkov, ki jim vsaj v ohranjenih oblikah ni mogoče slediti«. Turville-Petre navaja Snorrijevo poročilo o Audumbli kot najboljši primer in opozarja na indoevropske vzporednice ([[Perzija|perzijske]] in [[Vede|vedske]]) ter [[Semiti|semitsko]] vzporednico v egipčanski boginji [[Hator]].<ref name="Turville-Petre-1964" />{{rp|pages=276–277}}

[[Hilda Ellis Davidson|H. R. E. Davidson]] (1964) pravi, da »prvotne oblike mita o stvarjenju na severu ni lahko določiti. Snorri je poznal vsaj tri ločene pripovedi.«<ref name="Davidson-1990" />{{rp|page=198}}

=== Tuisto, vzporednice in praindoevropska religija ===
Rimski zgodovinar [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] je v 1. stoletju n. št. v svoji [[Etnografija|etnografiji]] ''[[Germania]]'' zapisal, da germanska ljudstva pojejo pesmi o prvobitnem bogu, ki se je rodil iz zemlje, imenovanem ''[[Tuisto]]'', in da je bil roditelj germanskih ljudstev. Tuisto je latinizirana oblika [[Pragermanščina|pragermanskega]] teonima, ki je predmet razprave. Nekateri znanstveniki so na podlagi [[Zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinskega jezikoslovja]] Tuisto povezali s pragermanskim teonimom *[[Tyr|''Tiwaz'']], drugi pa so trdili, da se ime nanaša na »dvospolno« ali [[Hermafrodit|hermafroditno]] bitje (primerjaj [[Stara švedščina|starošvedsko]] ''tvistra'', kar pomeni »ločeno«). Slednja etimologija je učenjake vodila k povezavi z Ymirjem tako na jezikovni kot mitografski podlagi.<ref name="Davidson-1990" />{{rp|page=199}}

S pomočjo zgodovinskega jezikoslovja in primerjalne mitologije so znanstveniki povezali Ymirja z drugimi prvobitnimi, včasih hermafroditnimi ali dvospolnimi bitji v drugih indoevropskih mitologijah in rekonstruirali elemente praindoevropske kozmološke razčlenitve. Znanstvenika [[Douglas Q. Adams|D. Q. Adams]] in [[J. P. Mallory]] ob navedbi Ymirja kot glavnega primera ugotavljata, da je »v središču [praindoevropskega] kozmogonskega mita razkosanje božanskega bitja – antropomorfnega ali govejega – in nastanek vesolja iz različnih elementov«. Drugi navedeni primeri vključujejo vrhunski konec [[Stara irščina|staroirske]] pesmi''[[Táin Bó Cúailnge]]'', kjer je razkosan bik, ki sestavlja irsko geografijo, in očitno pokristjanjene oblike mita, ki jih najdemo v staroruski pesmi ''[[Knjiga golobov]]'' ([[:ru:Голубиная книга|Голубиная книга]]), ''Frizijskem zakoniku Emsig'' in irskem rokopisu BM MS 4783, folio 7a. Drugi navedeni primeri so [[Publij Ovidij Naso|Ovidijeve]] latinske ''[[Metamorfoze]]'' iz 1. stoletja pred našim štetjem do 1. stoletja našega štetja, v katerih je opisano, kako brada in lasje boga [[Atlant (mitologija)|Atlanta]] postanejo gozdovi, njegove kosti kamen, roke gorski grebeni in tako naprej; [[Srednja perzijščina|srednjeperzijski]] ''[[Škend Gumānīg Wizār]]'' iz 9. stoletja našega štetja, v katerem koža zlobnega bitja Kūnī postane nebo, iz njegovega mesa nastane zemlja, iz njegovih kosti gore in iz njegovih las rastline; in [[Indoarijski jeziki|staroindijska]] ''[[Puruša Sukta]]'' iz ''[[Rigveda|Rigvede]]'' iz 10. stoletja pred našim štetjem, ki opisuje razkosanje pračloveka Puruša; iz njegovih oči nastane sonce, iz njegovih ust ogenj, iz njegovega diha veter, iz njegovih nog zemlja in tako naprej. Med ohranjenimi viri Adams in Mallory povzemata, da so »najpogostejše korelacije ali bolje rečeno izpeljave naslednje: meso = zemlja, kosti = kamen, kri = voda (morje itd. ), oči = sonce, um = luna, možgani = oblak, glava = nebo, dih = veter«.<ref name="Adams=Mallory-1997" />{{rp|page=129}}

Adams in Mallory pišeta, da je »tako v kozmogoničnem mitu kot v njegovem temeljnem elementu eden osrednjih vidikov pojem žrtvovanja (brata, velikana, goveda itd. ). Razmerje med žrtvovanjem in kozmogonijo ni bilo le razmerje med prvobitnim dogodkom, ampak bi lahko celotno žrtvovanje pri Indoevropejcih razumeli kot ponovno ustvarjanje vesolja, kjer se elementi nenehno reciklirajo . . . Žrtvovanje tako predstavlja ustvarjalno uprizoritev prvotnega kozmičnega razkosanja žrtve in pomaga vrniti materialne stvari v svet.«<ref name="Adams=Mallory-1997" />{{rp|page=130}}

=== Drugo ===
Davidson nadalje povezuje pripovedi o jötunnovih [[Thjazi|Thjazijevih]] očeh, ki jih je Odin vrgel v nebo, in o zamrznjenem [[Aurvandil|Aurvandilovem]] prstu, ki ga je bog Thor vrgel v nebo; v prvem primeru so oči postale zvezde, v drugem pa je prst postal zvezda, znana kot »Aurvandilov prst«. Davidson pravi, da so »ti miti očitno povezani z imeni ozvezdij, nenavadna omemba zamrznjenega prsta pa nakazuje, da obstaja nekakšna povezava z legendo o stvarjenju velikana, ki se je pojavil iz ledu«.<ref name="Davidson-1990" />{{rp|pages=199–200}}

==Sklici==
{{reflist|25em|refs=

<ref name=Gjud-2004>
{{cite book
 |last1=Gjud   |first1=Bogdan |author1-link=Bogdan Gjud
 |last2=Košak |first2=Silvin |author2-link=Silvin Košak
 |year=2004
 |title=Edda - Iz staroslovanskega epa
 |publisher=[[Mladinska knjiga]]
 |ISBN=86-11-16804-6
}}
</ref>

<ref name=Adams=Mallory-1997>
{{cite book
 |last1=Adams   |first1=D.Q. |author1-link=Douglas Q. Adams
 |last2=Mallory |first2=J.P. |author2-link=J. P. Mallory
 |year=1997
 |title=Encyclopedia of Indo-European Culture
 |publisher=[[Taylor & Francis]]
 |ISBN=978-1-884964-98-5
}}
</ref>


<ref name=Bellows-1923> 
{{cite book
 |author-link=Henry Adams Bellows (businessman) |last=Bellows |first=H.A.
 |year=1923
 |title=The Poetic Edda
 |url=https://archive.org/details/poeticedda00belluoft |publisher=[[American-Scandinavian Foundation]]
}}
</ref>

<ref name=Davidson-1990> 
{{cite book
 |author-link=Hilda Ellis Davidson |last=Davidson |first=H.R. Ellis
 |year=1990
 |title=Gods and Myths of Northern Europe
 |publisher=[[Penguin Books]]
 |ISBN=0-14-013627-4
}}
</ref>

<ref name=Faulkes-1995>
{{cite book
 |translator-last=Faulkes |translator-first=Anthony 
 |year=1995
 |title=Edda
 |publisher=[[Everyman's Library]]
 |ISBN=0-460-87616-3
}}
</ref>

<ref name=Orchard-2011>
{{cite book
 |translator-last=Orchard |translator-first=Andy 
 |year=2011
 |title=The Elder Edda: A book of Viking lore
 |publisher=[[Penguin Classics]]
 |ISBN=978-0-14-043585-6
}}
</ref>

<ref name=Thorpe-1866>
{{cite book
 |translator-link=Benjamin Thorpe |translator-last=Thorpe |translator-first=B.=
 |year=1866
 |title=The Elder Edda of Saemund Sigfusson
 |publisher=[[Norrœna Society]]
}}
</ref>

<ref name=Turville-Petre-1964>
{{cite book
 |author-link=Gabriel Turville-Petre |last=Turville-Petre |first=E.O.G.
 |year=1964
 |title=Myth and Religion of the North: The religion of ancient Scandinavia
 |publisher=Holt, Rhinehart, and Winston
}}
</ref>


}} <!-- end "refs=" -->


[[Kategorija:Jötnar]]