Wikipedija:Pravopisni priročnik

Pravopísni priróčnik (tudi ~ prirôčnik) poskuša opozoriti na najpogostejše pravopisne napake pri pisanju besedil v Wikipediji. Prav tako poskuša zbrati odgovore na posamezne pravopisne zadrege, ki so do zdaj večkrat razkropljene po pogovorih posameznih strani.

Besedo Wikipedija pravilno naglašamo kot vikipedíja, ne vikipédija (analogno z enciklopedíja). Arhiv slovničnih nasvetov...

Pogoste nepravilne besede

Pogosto nepravilno zapisane besede

nepravilno	pravilno
manjkajoče črke
nadaljni, nadalnji	nadaljnji
življenski	življenjski
srednica	srednjica
avstroogrski	avstro-ogrski
domišlija	domišljija
milion	milijon
nepravilne črke
vnešen1	vnesen1
upliv	vpliv
uplivati	vplivati
ustati	vstati
vsesti	usesti
povdariti	poudariti
odvečne črke
sumnjičav	sumničav
zaželjen	zaželen
vozelj	vozel
knjižnjica	knjižnica
mineralolog	mineralog
kolaboracionalist	kolaboracionist
zamenjane ali manjkajoče črke
metereolog	meteorolog
astreoid	asteroid
manjkajoči presledek
srednjevelik	srednje velik
takoimenovan	tako imenovan
odvečni presledek ali vezaj
znanstveno raziskovalen	znanstvenoraziskovalen
znanstveno-raziskovalen	znanstvenoraziskovalen
poljudno znanstven	poljúdnoznánstven
poljudno-znanstven	poljúdnoznánstven

¹ Obe obliki sta pravilni (glej SSKJ, vnesti).

Besede, katerih zapis je spremenil Slovenski pravopis 2001

Slovenski pravopis 2001 je pri zapisovanju nekaterih besed dodal črko j (SP 2001, § 937). Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopuščal tudi pisanje skupaj, je zdaj predpisano pisanje narazen.

staro (nepravilno)	novo (pravilno)
olimpiada	olimpijada
amoniak	amonijak
meridian	meridijan
salmiak	salmijak
vegetarianec	vegetarijanec
ponavadi	po navadi
odkod	od kod
odkoder	od koder
dozdaj	do zdaj
odzdaj	od zdaj
zazdaj	za zdaj
potihem	po tihem
potiho	po tiho
nanovo	na novo

-vec/-lec

Pravilo pravi, da se končnica -vec uporablja v primerih, ko ima beseda v svojem predzadnjem zlogu črko l ali črki lj. Taki primeri so: volivec (enako velja tudi pri ženskih oblikah: volivka), delavec, sestavljavec, razstavljavec. Druga možnost za končnico -vec so primeri, kadar je beseda izpeljana iz pridevnika na -v. Taki primeri pa so: glodavec, zajedavec, grabežljivec, jecljavec. Sicer pa se uporablja končnica -lec.

Zemljepisna imena

nepravilno	pravilno
Novo Mesto	Novo mesto
Bela Krajina	Bela krajina
Kranjska gora (kraj)	Kranjska Gora
Šmarna Gora (vzpetina)	Šmarna gora

Svojilni pridevniki iz samostalnikov moškega spola na -a

Samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a, se lahko sklanjajo tako po moškem kot po ženskem vzorcu. Možnosti sta enakovredni, znotraj istega besedila se je treba izogibati mešanju vzorcev. Svojilni pridevniki pa imajo vedno moško končnico -ov/-ev.

nepravilno	pravilno
Žigin	Žigov
Lukin	Lukov
Obamin	Obamov
Teslin	Teslov
Krležin	Krležev
Guardiolin	Guardiolov

Dajalnik in mestnik v besednih zvezah pridevnika in samostalnika moškega spola

Primer: sestavljeni stol

Govorim o sestavljenem stolu. (mestnik)

Pravkar sestavljenemu stolu so odlomili naslonjalo. (dajalnik)

Pogoste nepravilne oblike besed

Sklanjanje nekaterih tujih imen po novem pravopisu

• George: Georgea, Georgeu, Georgea, Georgeu, Georgeem; Georgeev
• Shakespeare: Shakespearja, Shakespearju, Shakespearja, Shakespearju, Shakespearjem; Shakespearjev (dopuščena je tudi: Shakespeara, Shakespearu, Shakespeara, Shakespearu, Shakespearom; Shakespearov)
• Shaw: Shawa, Shawu, Shawa, Shawu, Shawem; Shawev (dopuščeno tudi Shawom; Shawov)
• Fourier: Fouriera, Fourieru, Fouriera, Fourieru, Fourierem; Fourierev (dopuščeno tudi Fourierom; Fourierov)
• Morse: Morseja, Morseju, Morseja, Morseju, Morsejem; Morsejev
• Halley: Halleyja, Halleyju, Halleyja, Halleyju, Halleyjem; Halleyjev
• Delfi (antično grško mesto): Delfov, Delfom, Delfe, Delfih, Delfi; delfski
• Verne: Verna, Vernu, Verna, Vernu, Vernom; Vernov

Težave pri spreganju glagolov

glagol	nepravilno	pravilno
zadeti	zadanejo	zadenejo
razsvetliti	razsvetljijo	razsvetlijo
izpolnjevati	izpoljnjujejo	izpolnjujejo

Velelniki glagolov na -či

Glagoli na -či, ki imajo v povednem sedanjiku končnico -žem, tvorijo velelnik s končnico -zi in ne -ži: postreči - postrežem - postrezi (in ne postreži).

Različice predlogov s/z in k/h

Za izbiro prave različice predloga je pomemben zapis sledeče besede in ne njena izgovarjava. Pri branju pa se različica predloga prilagodi izgovarjavi sledeče besede. Tako se piše z Zoisom in se prebere [s cójzom]. Pred številkami pa je treba upoštevati izgovarjavo številke.

s/z

Predlog s je pred nezvenečimi nezvočniki. Ti so: c č f h k p s š t. Najlaže si jih zapomnimo s stavkom "Ta suhi škafec pušča." Odmislimo vse samoglasnike in ostanejo le nezveneči nezvočniki. Pred vsemi drugimi črkami je predlog z.

k/h

Predlog h pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkama k in g (h kovaču, h godu). Pred vsemi drugimi črkami je predlog k.

Eden/en

Eden je samostalniška oblika števnika en za imenovalnik ednine moškega spola. Kadar se števnik uporablja pridevniško, je treba uporabiti en (En človek je prišel.); kadar stoji samostojno (kot samostalnik), pa je treba uporabiti eden (Vsi za enega, eden za vse.). V marsikaterih primerih je namesto eden bolje uporabiti kar zaimek nekdo: namesto Eden je včeraj prišel. je bolje Nekdo je včeraj prišel. (razen kadar se število želi posebej poudariti).

Imenovalni prilastki

Za razliko od angleščine morajo biti v slovenščini imenovalni prilastki desno od jedra. Pravilno je torej: hotel Turist, vitamin C, naslov IP, delec alfa, program Mariner. Pri osebnih imenih in priimkih pa po navadi uporabimo svojilni pridevnik, ki je potem levi ujemalni prilastek; v primerih, ko svojilnega pridevnika ne moremo narediti, pa naredimo desni prilastek s pomočjo rodilnika. Zgledi: Dopplerjev pojav, Froelichov svišč, Fraktal Ljapunova, vozli Čebišova, praštevilo Germainove. Pri tem se ravnamo po najpogostejšem zapisu. Druga dopustna možnost je zapis s stičnim vezajem, in sicer v primeru, ko je imenovalni prilastek posamezna črka ali kratica: C-vitamin, IP-naslov. V nekaterih primerih je taka oblika edina mogoča: c-mol, D-dur.

Zapis osebnih imen

V slovenščini mora biti ime vedno pred priimkom. Dopustna izjema so kvečjemu abecedni seznami, kjer pa mora biti med priimkom in imenom vejica.

Za zapis ruskih osebnih imen v slovenščini glej Zapis ruskih imen.

Vzdevki

Vzdevki so od imena, natančneje od priimka, ločeni z nestičnim vezajem (SP 2001, § 428). Primer: Karel Destovnik - Kajuh.

Dvojni priimki

Med prvotnim in privzetim priimkom se piše nestični vezaj (SP2001 §428), ki pa se ga lahko tudi opusti (SP2001 §429, §850). Primer: Melita Pivec - Stele ali Melita Pivec Stele.

Povratni svojilni zaimek

Povratni svojilni zaimek (svoj) moramo uporabiti, kadar se svojina nanaša na osebek.

Janez je popravil svojo napako. tako pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil sam; Janez je popravil njegovo napako. pa pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil nekdo drug.

Zaradi svojega dela ga imajo mnogi matematiki za ustanovitelja topologije. pomeni, da ga imajo matematiki (ki so v tem stavku osebek) za utemeljitelja topologije, in sicer zaradi dela, ki so ga opravili oni, in ne zaradi dela, ki ga je opravil on sam, kar pa bi izrazil stavek Zaradi njegovega dela ga imajo mnogi matematiki za ustanovitelja topologije.

Ločila

Vejica

Vejica pred veznikom in

Vejica pred veznikom in je potrebna:

• pri vrinjenih stavkih, ko se nadaljevanje nanaša na del pred vrinjenim stavkom: Vzel je list papirja, ki je bil precej zmečkan, in svinčnik.
• pri pojasnjevanju z besednima zvezama in sicer ali in to: Vzel je list papirja, in to velik.

Vejica pred veznikom bodisi

Veznik bodisi ima v slovenščini dva pomena:

• dvodelni priredni veznik bodisi – bodisi (v pomenu ali – ali): Prišel bo bodisi danes bodisi jutri. V tem primeru pred bodisi ni vejice (izjema je seveda, če je vmes kak vrinjen stavek: Prišel bo bodisi danes, ko sije sonce, bodisi jutri, ko bo dež.).

• podredni veznik (redko: v pomenu čeprav, če): Njegove opombe, bodisi še tako pametne, zavračajo. V tem primeru pred bodisi stoji vejica.

Tripičje

Tripičje označuje zamolčano poved ali besedo. Kadar označuje zamolčano poved, je nestično; kadar pa se navezuje na nedokončano besedo, je levostično ločilo.

Zgled:

• To je poved ...
• To je bese...

Zapisovanje tujih besed

Zapisovanje kitajskih besed

Zapis v pinjinu	Zapis v Wikipediji		Zapis v pinjinu	Zapis v Wikipediji		Zapis v pinjinu	Zapis v Wikipediji
a	a		ai	aj		ao	ao
b	b		c	c		ch	č
d	d		e	e		ei	ej
f	f		g	g		h	h
i	i		ia	ja		iao	jao
ie	je		iu	ju/iu		j	dž
k	k		l	l		m	m
n	n		ng	ng		o	o
ong	ung		ou	ov		p	p
q	č		r	ž/r		s	s
sh	š		t	t		u	u
ua	va/ua		uai	vaj/uaj		ui	vi/ui
uo	vo/uo		ü	i		w	v
x	š		y	j		yu	ji
z	dz		zh	dž

V Wikipediji se za prečrkovanje kitajskih besed uporablja začasna kompromisna pravila:

1. Izvirna kitajska imena zemljepisnih pojmov in oseb se v Wikipediji prečrkujejo iz pinjina v skladu s Slovenskim pravopisom, vendar pa je v primeru, ko kitajska beseda v pinjinu vsebuje črke q, x in j, le-te potrebno zapisati kot č, š in dž. V primeru, ko je po Slovenskem pravopisu na razpolago izbira med črkami slovenske abecede in črkami, ki jih v slovenski abecedi ni, je potrebno izbrati črke iz slovenske abecede. Prečrkovanje iz pinjina poteka po pravilih, ki so razvidna iz zgornje tabele.
2. Postopek prečrkovanja iz Wade-Gilesovega zapisa ali iz zapisa v jyutpingu v Wikipedijin zapis je dvostopenjski. Najprej je Wade-Gilesov zapis ali zapis v jyutpingu v skladu s splošnimi standardi potrebno prečrkovati v pinjinski zapis, nato pa je potrebno pinjinski zapis prečrkovati v Wikipedijin zapis.
3. Pinjinski zapis naslovne teme in po potrebi tudi njen Wade-Gilesov zapis ali zapis v Jyutpingu morajo biti v članku omenjeni v oklepaju takoj za poslovenjenim imenom z uporabo predloge

    {{zh|t= |s= |p= |w= j= }}

   , kjer se lahko za geslom t= vpisuje tradicionalno kitajsko pismenko in za geslom s= poenostavljeno kitajsko pismenko. Za geslom p= se vpisuje pinjinski zapis, za geslom w= se vpisuje Wade-Gilesov zapis, za geslom j= pa zapis v jyutpingu.
4. Pri naslovni temi mora biti obvezno narejena preusmeritev iz pinjinskega zapisa na Wikipedijino prečrkovanje.
5. Če oseba s kitajskim imenom živi izven Kitajske in večinoma uporablja latinizirano ime, se uporabi latinizirano ime kot ga ima oseba v dokumentih.
6. V primeru dvoma kako se kakšno ime pravilno zapiše, se uporablja pinjin.
7. V članku, v katerem se uporablja veliko kitajskih besed, je priporočljivo izdelati primerjalno tabelo pogosto uporabljenih besed v Wikipedijinem prečrkovanju in v zapisu pinjin.
8. Pravila prečrkovanja kitajskih besed na slovenski Wikipediji so začasna in prenehajo veljati, če skupnost Wikipedije izbere nova pravila, ali če izide novi slovenski pravopis, ki bi uveljavil pravilo, da se kitajske besede zapisujejo v pinjinu.

Glej tudi

• Wikipedija:Slogovni priročnik