Jeruzalem
Jerúzalem (hebrejsko יְרוּשָׁלַיִם, latinizirano: Jerušálajim; svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ; arabsko القدس, latinizirano: al-Quds) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu. Poznano je tudi pod imenoma Davidovo mesto in Sion. Stoji v današnjem Izraelu na vzhodnih pobočjih Judejskega višavja, med Sredozemljem in Mrtvim morjem.
Jeruzalem | |||
|---|---|---|---|
 | |||
| |||
| Vzdevek: Ir ha-Kodesh (Sveto mesto), | |||
 | |||
  Jeruzalem Geografski položaj v Izraelu | |||
| 31°46′44″N 35°13′32″E / 31.77889°N 35.22556°E | |||
| Pod upravo |  Izrael | ||
| Ozemeljske zahteve | Izrael Palestina | ||
| Upravljanje | |||
| • Izraelski župan | Nir Barkat | ||
| • Palestinski župan (vzhod) | Zaki al-Ghul | ||
| Površina | |||
| • Mesto | 125,156 km2 | ||
| • Metropolitansko obm. | 652 km2 | ||
| Nadm. višina | 754 m | ||
| Prebivalstvo (2013) | |||
| • Mesto | 890.428 [1] | ||
| • Gostota | 6.400 preb./km2 | ||
| • Metropolitansko obm. | 1.029.300 | ||
| Časovni pas | UTC+2 (CET) | ||
| Omrežna skupina | +972 (0)2 | ||
| Spletna stran | www | ||
| Uradno ime: Old City of Jerusalem and its Walls | |||
| Tip | Kulturni | ||
| Kriteriji | ii, iii, vi | ||
| Razglasitev | 1981 | ||
| ID # | 148 | ||
| Regija | Okrožje Jerulazem | ||
| Ogrožena | 1982–danes | ||
Je zelo raznovrstno mesto, saj v njem bivajo mnogotere raznolike narodne, verske in socialnoekononomske skupine. Predel mesta, imenovan Staro mesto, je obkrožen z zidovi in ima štiri četrti: judovsko, krščansko, armensko in muslimansko. Je eden od osrednjih predmetov spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.
Status
uredi
Mesto leži na politično spornih tleh. Čezenj poteka razmejitvena črta med Izraelom in Zahodnim bregom, znana kot Zelena črta, določena leta 1949. Po zmagi Izraela v šestdnevni vojni leta 1967 ta država nadzoruje celotno mesto in ga zahteva v svojo posest. Po izraelskem zakonu je Jeruzalem glavno mesto Izraela in središče Jeruzalemskega okrožja. V njem je sedež vlade, ima pa tudi druge funkcije glavnega mesta. Številne države izraelskih zahtev po vsem ali po delu mesta ne priznavajo, kar kažejo tako, da imajo svoja veleposlaništva drugje, denimo v Tel Avivu. Palestinci ravno tako zahtevajo, naj bo Jeruzalem prestolnica njihove bodoče države.
Tudi Organizacija združenih narodov obravnava pripojitev vzhodnega Jeruzalema kot neskladno z mednarodnim pravom; po merilih Generalne skupščine in Varnostnega sveta ZN ima ta del status okupiranega palestinskega ozemlja.[2]
Geografija
urediJeruzalem stoji na južnih obronkih planote v Judejskem hribovju, na približno 760 m nadmorske višine. Obkrožajo ga suhe rečne doline (vadiji). 60 km proti zahodu stoji Tel Aviv na obali Sredozemsko morje, 35 km proti vzhodu pa je Mrtvo morje, obale katerega so v najnižje ležeče kopno na Zemlji. Druga bližnja naselja so Betlehem in Beit Jala na jugu, Abu Dis in Ma'ale Adumim na vzhodu, Mevaseret Zion na zahodu in Ramala ter Giv'at Ze'ev na severu.
Podnebje
urediObmočje ima poleti vroče sredozemsko podnebje (Köppen: Csa) z vročimi, suhimi poletji in blagimi, vlažnimi zimami. Dvakrat do trikrat na zimo rahlo sneži, močnejše sneženje je redkejši pojav (enkrat na tri do štiri leta), pa še takrat se sneg obdrži le krajši čas.
| Podnebni podatki za Jeruzalem | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | Maj | Jun | Jul | Avg | Sep | Okt | Nov | Dec | Letno |
| Rekordno visoka temperatura °C | 23.4 | 25.3 | 27.6 | 35.3 | 37.2 | 36.8 | 40.6 | 38.6 | 37.8 | 33.8 | 29.4 | 26.0 | 40.6 |
| Povprečna visoka temperatura °C | 11.8 | 12.6 | 15.4 | 21.5 | 25.3 | 27.6 | 29.0 | 29.4 | 28.2 | 24.7 | 18.8 | 14.0 | 21.5 |
| Povprečna dnevna temperatura °C | 9.8 | 10.5 | 13.1 | 16.8 | 21.0 | 23.3 | 25.1 | 25.0 | 23.6 | 21.1 | 16.3 | 12.1 | 18.1 |
| Povprečna nizka temperatura °C | 6.4 | 6.4 | 8.4 | 12.6 | 15.7 | 17.8 | 19.4 | 19.5 | 18.6 | 16.6 | 12.3 | 8.4 | 13.5 |
| Rekordno nizka temperatura °C | −3.4 | −2.4 | −0.3 | 0.8 | 7.6 | 11.0 | 14.6 | 15.5 | 13.2 | 9.8 | 1.8 | 0.2 | −3.4 |
| Povprečna količina dežja mm | 133.2 | 118.3 | 92.7 | 24.5 | 3.2 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.3 | 15.4 | 60.8 | 105.7 | 554.1 |
| Povp. št. deževnih dni | 12.9 | 11.7 | 9.6 | 4.4 | 1.3 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.3 | 3.6 | 7.3 | 10.9 | 62 |
| Povprečna relativna vlažnost (%) | 61 | 59 | 52 | 39 | 35 | 37 | 40 | 40 | 40 | 42 | 48 | 56 | 46 |
| Povp. št. sončnih ur | 192.9 | 243.6 | 226.3 | 266.6 | 331.7 | 381.0 | 384.4 | 365.8 | 309.0 | 275.9 | 228.0 | 192.2 | 3.397,4 |
| Vir 1: Izraelski meteorološki zavod[3][4][5][6] | |||||||||||||
| Vir 2: NOAA (osončenost, 1961–1990)[7] | |||||||||||||
Zgodovina
urediPregled zgodovinskih obdobij Jeruzalema
uredi
Pomembnejši spomeniki
urediMesto ima pomembne spomenike za pripadnike vseh naštetih verstev.
Mednarodne povezave
urediJeruzalem ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:
Sklici
uredi- ↑ http://www.moin.gov.il/Subjects/Bchirot/Documents/num-member.pdf
- ↑ »The status of Jerusalem« (PDF). The Question of Palestine & the United Nations. United Nations Department of Public Information. Arhivirano iz prvotnega dne 23. junija 2019. Pridobljeno 16. novembra 2019.
East Jerusalem has been considered, by both the General Assembly and the Security Council, as part of the occupied Palestinian territory.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) - ↑ »Long Term Climate Information for Israel« (v hebrejščini). Avgust 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. septembra 2010.
- ↑ »Record Data in Israel« (v hebrejščini). Izraelski meteorološki zavod. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2010.
- ↑ »Temperature average« (v hebrejščini). Izraelski meteorološki zavod. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2013. Pridobljeno 8. decembra 2011.
- ↑ »Precipitation average« (v hebrejščini). Izraelski meteorološki zavod. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2011. Pridobljeno 12. julija 2011.
- ↑ »Jerusalem Climate Normals 1961–1990«. National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno 26. aprila 2017.
- ↑ »International Exchange: List of Sister Cities / Kyoto prefecture Multilingual Site«. Pref.kyoto.jp. Pridobljeno 18. septembra 2013.
- ↑ »Online Directory: Israel, Middle East«. Sister Cities International. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2008. Pridobljeno 5. aprila 2007.
- ↑ »NYC's Partner Cities«. The City of New York. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2013. Pridobljeno 16. decembra 2012.
- ↑ »Partnerská města HMP« [Praga – Mesta-dvojčki HMP]. Zahraniční vztahy (v češčini). 18. julij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2013. Pridobljeno 5. avgusta 2013.
Zunanje povezave
uredi
Predstavnosti o temi Jerusalem v Wikimedijini zbirki
Jerusalem – potovalne informacije v Wikipotovanju- Uradna spletna stran na straneh izraelske vlade
- Starodavni zemljevidi Jeruzalema Arhivirano 2006-04-11 na Wayback Machine.
