Gorenjska statistična regija

Gorenjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Gorenjska statistična regija

Ta regija je skoraj v celoti alpska in deloma zaščitena kot narodni park. Njena značilnost so visoke gore, med katerimi je najvišji Triglav, simbol slovenstva. Največje urbano in gospodarsko središče je mesto Kranj. Razgiban relief in podnebje sta dobra osnova za turistično dejavnost.

Obsega 10,5 % površine Slovenije

Gorenjska statistična regija je z 2.137 km² šesta največja. V njej je leta 2022 živela desetina prebivalcev Slovenije, s čimer se je uvrstila na četrto mesto. Gostota poseljenosti je bila nižja od slovenskega povprečja.

Prebivalci mlajši in bolj izobraženi od povprečja v državi

Povprečna starost prebivalcev v letu 2022 je bila 43,5 leta, kar je bilo manj od državnega povprečja. To je bila tretja najnižja povprečna starost med regijami. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj, tako kot v osrednjeslovenski, drugi najvišji, v obeh 15,8-odstoten. Delež prebivalcev, starih nad 64 let, je bil 21,1-odstoten, kar je bilo takoj pod povprečjem v državi.

Imela je tretji najvišji naravni prirast: −1,2 na 1.000 prebivalcev. Skupni selitveni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –3,6 in je bil negativen le v tej regiji. Ob prepovedi gibanja med občinami v 2020 se je precej prebivalcev odločilo za prijavo začasnega prebivališča v drugi občini. Veljavnost prijave tega prebivališča je potekla v 2022, kar statistično šteje kot selitev v občino stalnega prebivališča. Tako je bil tukaj najnižji tudi skupni prirast, ki je znašal –4,8 na 1.000 prebivalcev.

Izven zakonske zveze se je v tej regiji rodilo 53 % otrok, kar je bil eden najnižjih deležev med regijami. Tukaj je bil četrti najvišji delež tretjerojenih ali otrok višjega reda, 16,4 %. Večje deleže so imele le jugovzhodna Slovenija, goriška in primorsko-notranjska.

Izobrazbena sestava prebivalstva je bila v gorenjski regiji ugodnejša kot v večini drugih regij: delež prebivalcev brez izobrazbe, z nepopolno osnovno šolo ali z dokončano največ osnovno šolo je bil namreč manjši (tretji najnižji med regijami), delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa večji od slovenskega povprečja. Med prebivalci v starosti 25–64 let jih je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo 34,3 %, s čimer se je uvrstila na drugo mesto med regijami, povprečje za Slovenijo pa je bilo 32,7 %.

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je dosegla 71,7 %, tj. za 3,1 odstotne točke več od slovenskega povprečja, in je bila druga najvišja za primorsko-notranjsko. Gorenjska regija je imela drugo najnižjo stopnjo anketne brezposelnosti (2,8 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 28,9 % odhajalo na delo drugam, največ (88,0 %) v osrednjeslovensko regijo. To je bil četrti največji delež delovnih migrantov med regijami.

Povprečna mesečna neto plača je leta 2022 v tej regiji znašala 1.291 EUR, kar je bilo 2,5 odstotka manj od slovenskega povprečja.

Gospodarstvo

BDP na prebivalca te regije je znašal 23.695 EUR, kar je bilo 12,4 % manj od povprečja na ravni Slovenije. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je v gorenjski statistični regiji znašal 15.543 EUR in je bil četrti najvišji med regijami. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil višji za 2,3 %.

V gorenjski regiji je delovalo približno 22.400 podjetij. V njih je delalo skoraj 84.900 oseb.

Kakovost življenja v regiji

Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te regije v povprečju ocenili z najvišjo povprečno oceno na ravni regij, s 7,9 (na lestvici od 0 do 10).

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v gorenjski regiji najnižja (0,7 %). Stopnja tveganja revščine je bila druga najnižja na ravni regij; z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 9 % oseb. Tretja najnižja je bila tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, znašala je 10,2 %. Najnižji je bil delež gospodinjstev, ki so imela stanovanje v slabem stanju, to pomeni s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi. Takih gospodinjstev je bilo 12 %.

Na 1.000 prebivalcev je bilo v tej regiji 559 avtomobilov; manj so jih imeli le v osrednjeslovenski in zasavski regiji. Po drugi strani pa je bila starost avtomobilov (10,6 leta) pod državnim povprečjem (10,9 leta).

Največji delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov

Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, ki je nastala v tej regiji (505 kg), je bila za 9 kg na prebivalca višja od slovenskega povprečja. Ločeno je bilo zbranih 77,7 % komunalnih odpadkov od vseh nastalih, kar je bil največji delež med regijami.

Priljubljena med turisti

Leta 2022 so našteli največ prihodov turistov med vsemi regijami; 1.394.784 oziroma 23,8 % vseh prihodov turistov v Sloveniji. Tako je bilo predvsem zaradi tujih turistov; ti so ustvarili največ prihodov (1.0767.37) in prenočitev (2.819.386). V obeh primerih je to pomenilo nekaj več kot 27 % vseh prihodov oz. prenočitev tujih turistov v Sloveniji.

Sestavlja jo 18 občin

Največ prebivalcev regije, 28 %, je na sredini leta 2022 živelo v občini Kranj (56.888), ki je bila tretja prebivalstveno največja občina v Sloveniji. Skoraj 12 % prebivalcev je živelo v Škofji Loki, okoli 11 % na Jesenicah, v Radovljici pa 9,5 %. Najmanjša je bila s 656 prebivalci občina Jezersko.^[1]

Gradbena dovoljenja za stanovanjske stavbe, statistične regije, 2022 - STAGE

Gorenjska statistična regija v številkah

Statistični podatki		Statistični kazalniki
Površina, km², 1. 1. 2022	2.137	Gostota naseljenosti , 1. 7. 2022	98,6
Število prebivalcev, 1. 7. 2022	210.747	Povprečna starost prebivalcev , 1. 7. 2022	43,5
Naravni prirast, 2022	–253	Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022	15,8
Število učencev v osnovnih šolah, 2022/2023	20.375	Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022	21,1
Število dijakov (po prebivališču), 2022/2023	8.014	Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	–1,2
Število študentov (po prebivališču), 2022/2023	7.325	Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	–3,6
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022	95.398	Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	–4,6
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022	70.160	Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2022	12,0
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022	10.292	Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2022	34,3
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022	1.973,54	Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022	71,7
Število podjetij, 2022	22.404	Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022	2,0
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022	4.995	Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022	23.695
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020	30.898	Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022	1,5
Število prihodov turistov, 2022	1.394.784	Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2022	559
Število prenočitev turistov, 2022	3.618.878	Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2022	395
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat^[2]		Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah ^[1]

Občine v statistični regiji

Glej tudi

Gorenjska

Zunanje povezave

Statistični urad Republike Slovenije
Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS, interaktivna elektronska publikacija, SURS
Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
Gorenjska, pokrajina
Twitter
Facebook
Instagram
YouTube

Viri

↑ ^1,0 ^1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 24. marca 2021.
↑ »Podatkovna baza SiStat«.

[:0-1] 1,0 ^1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 24. marca 2021.

[2] »Podatkovna baza SiStat«.

[1]

[2]