Dubrovnik

Dubrovnik
Dubrovnik
Mesto
	Obzidano jedro Dubrovnika
; Zastava	; Grb
	Vzdevek: Biser Jadrana
	Dubrovnik Položaj Dubrovnika na Hrvaškem
	Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.64028°N 18.10833°E
Država	Hrvaška
Županija	Dubrovniško-neretvanska županija
Upravljanje
• Župan	Mato Franković
Površina
• Skupno	21,35 km2
Prebivalstvo (2021)
• Skupno	41,562
• Gostota	1,9 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	20000
Omrežna skupina	020
Avtomobilska oznaka	DU

Dubrovnik (italijansko Ragusa) je pristaniško in zgodovinsko mesto z okoli 41000 prebivalci ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške. Je upravno središče Dubrovniško-neretvanske županije, sedež ozemeljsko približno enako velike Dubrovniške rimskokatoliške škofije, univerze ter eno od najvidnejših turističnih letovišč Mediterana. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije.

Blaginja mesta je v preteklosti temeljila na pomorski trgovini; kot glavno mesto pomorske Dubrovniške republike je doseglo visoko stopnjo razvoja, zlasti v 15. in 16. stoletju, saj je postalo prepoznavno po svojem bogastvu in usposobljeni diplomaciji.

Leta 1979 so staro jedro mesta Dubrovnik uvrstili na seznam svetovne dediščine UNESCO.

Zgodovina

Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu današnjega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in središče mestne državice, Dubrovniške republike, ki je obstajala do leta 1808.

Zaščitnik mesta

Zaščitnik mesta Dubrovnik je Sveti Vlah (Blaž). V mestu lahko najdemo Vlahov kip na mestnem obzidju, na vhodu v mesto, v pristanišču, na pročeljih zgradb, trdnjavah, cerkvah in palačah. Vendar pa lik svetega Vlaha ni samo sakralne narave, temveč tudi simbol dubrovniške državnosti. Še dandanes je praznik patrona, 3. februar, za meščane najpomembnejši dan v letu. Takrat je v mestu posebno praznovanje. Ni povsem znano od kdaj je sv. Vlaho zaščitnik mesta, predvideva pa se, da od obdobja med 10. in 12. stoletjem. Obstaja dokument, ki potrjuje, da so pokroviteljstvo sv. Vlaha razglasili leta 1190 na skupščini plemičev in meščanov. Izbira prav tega svetnika pa ni naključna; nekateri trdijo, da je celo politična. Takrat se je Dubrovnik nahajal pod zaščito Bizanca. In čeprav je mesto pripadalo zahodni krščanski sferi, so meščani z izbiro svetnika z vzhoda vzpostavili ravnovesje primerno takratnim političnim razmeram in pokazali upoštevanje vzhoda, pod katerega nadoblastjo so se nahajali.

Klima

Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima. Povprečna letna temperatura znaša okrog 17 °C, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih znaša okrog 10 °C, maksimalna povprečna letna temperatura pa okrog 26 °C. Pred burjo mesto varuje planina Srđ, od sunkov juga pa delno otok Lokrum. Tako kot celotno hrvaško obalo Jadrana, dubrovniško primorje poleti osvežuje maestral. Dežuje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je izjemen dogodek. Povprečna letna temperatura je višja od 21 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1.250 mm.

Prebivalstvo

Pregled števila prebivalcev po letih^[2]^[3]
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001	2011	2021
6451	6032	8460	8531	10671	11823	10425	14137	15875	18286	22210	30161	41864	47348	30436	28434	26922

Mestna občina (Grad Dubrovnik), ki poleg samega Dubrovnika zajema še 31 okoliških naselij, je po popisu leta 2021 imela 41.562 prebivalcev.

Znamenitosti

Načrt Dubrovnika iz leta 1995

Mestno obzidje
Rijeka Dubrovačka
Dubrovačko Primorje (občina)
Župa Dubrovačka (občina)
Vrata s Pil, Dubrovnik, zahodna mestna vrata
Arzenal, Dubrovnik, vojaško skladišče in ladjedelnica
Lazareti, Dubrovnik, mestna karantena
Pile, Dubrovnik, zahodni mestni predel
Gruž, Dubrovnik, mestno pristanišče
Stolp Minčeta, Dubrovnik, trdnjava Minčeta
Trdnjava Revelin, Dubrovnik
Trdnjava Lovrijenac, Dubrovnik
Placa, Dubrovnik, mestna ulica
Palača Sponza, Dubrovnik
Knežji dvorec, Dubrovnik
Vrata s Ploč, Dubrovnik, vzhodna mestna vrata
Trdnjava Bokar, Dubrovnik
Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik, obramba mesta pred napadi z morja
Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik, obrambna trdnjava mestnega pristanišča
Športna dvorana Gospino polje

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun
Top na jugovzhodnem obzidju
Vrata s Ploč z dvižnim mostom

Konzulati v Dubrovniku

V Dubrovniku imajo vsaj konzulate naslednje države:

Kulturne prireditve

Dubrovniške poletne igre [1]
Filmski festival Libertas [2]
Dubrovniški mednarodni filmski festival [3]^{[mrtva povezava]}
Gledališče Marin Držić [4] Arhivirano 2017-01-24 na Wayback Machine.
Dubrovniški simfonični orkester [5]
Karantena - festival modernih scenskih umetnosti
Festival "Julian Rachlin in prijatelji" - festival komorne glasbe

Muzeji

Dubrovniški muzej [6]

Reference

↑ Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske. 2022.
↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
↑ »Popis prebivalstva 2011«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2014. Pridobljeno 23. septembra 2023.

Viri

Höfler, Janez; Voje, Ignacij; Puc, Matjaž (1991). Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 117308. ISBN 86-11-06445-3.
Suad Ahmetović, 'Dubrovački kurioziteti'. Dubrovnik: lastna naklada (2010)