Civilna zaščita ali civilna obramba je prizadevanje za zaščito državljanov države (običajno nevojakov) pred nesrečami, ki jih povzroči človek, in naravnimi nesrečami. Uporablja načela delovanja v izrednih razmerah: preprečevanje, blaženje, priprava, odzivanje ali evakuacija in okrevanje. O tovrstnih programih so sprva razpravljali vsaj že v dvajsetih letih 20. stoletja, v nekaterih državah pa so jih začeli izvajati v tridesetih letih 20. stoletja, ko se je povečala nevarnost vojne in letalskega bombardiranja. Strukture civilne zaščite so se razširile, ko so oblasti prepoznale grožnje, ki jih predstavlja jedrsko orožje.

Mednarodni razpoznavni znak civilne zaščite, ki ga določajo pravila mednarodnega humanitarnega prava in se uporablja kot zaščitni znak

Zunanje povezave

uredi