Ciril Ribičič
Ciril Ribičič, slovenski pravnik, sodnik, politik, publicist, univerzitetni profesor * 30. junij 1947, Ljubljana.
Ciril Ribičič | |
---|---|
1. predsednik Stranke demokratične prenove | |
Na položaju 1990–1993 | |
Predhodnik | nihče |
Naslednik | Peter Bekeš |
Predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije | |
Na položaju december 1989 – februar 1990 | |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 30. junij 1947 (77 let) Ljubljana |
Politična stranka | Socialni demokrati Zveza komunistov Jugoslavije |
Poklic | sodnik, pravnik, politik, pisatelj |
Ribičič je redni profesor za ustavno pravo in pravo Sveta Evrope na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred Miroslavom Mozetičem je bil edini sodnik Ustavnega sodišča Slovenije po letu 1990, ki je bil pred imenovanjem za ustavnega sodnika predsednik politične stranke in član Državnega zbora Republike Slovenije.
Življenjepis
urediJe sin vplivnega slovenskega politika v nekdanji Jugoslaviji Mitje Ribičiča. V času porasta teženj po demokratizaciji, ki so privedle do razpada skupne države, je bil zadnji predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije (ZKS), izvoljen na njenem kongresu decembra 1989. Pod njegovim vodstvom se je ZKS februarja 1990 na zadnjem (14.) kongresu ZKJ odcepila od Zveze komunistov Jugoslavije in se v pripravah na prve večstrankarske volitve v Sloveniji preimenovala v Stranko demokratične prenove. Stranka je na volitvah prejela največ glasov med vsemi posamičnimi strankami, a ji ni uspelo sestaviti koalicije.[1] Z vodilne funkcije v njej se je Ribičič poslovil 1992/93, ostal pa poslanec.
Leta 1992 je bil Ribičič izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:
- Komisija za lokalno samoupravo (predsednik; do 19. oktobra 1994),
- Komisija za poslovnik (predsednik; do 22. junija 1995),
- Komisija za poslovnik (do 22. junija 1995) in
- Komisija za narodni skupnosti.
Leta 2000 je postal ustavni sodnik na Ustavnem sodišču RS, od leta 2007 je deloval tudi kot njegov podpredsednik.[2] Mandat se mu je iztekel leta 2009.[3]
Bibliografija
uredi- Ustavno pravo SFRJ (leta 1972, 1976, 1986) skupaj z M. Strobl in I. Kristanom,
- Bistvo našega samoupravnega sistema (1974), Volitve v OZD (leta 1978, z J.Šinkovcem),
- Razvoj skupščinskega sistema v SFRJ (1978), Praktikum za ustavno pravo (1979, 1985),
- Izvršni svet v delegatskem skupščinskem sistemu Jugoslavije (1981),
- Kardeljeva zamisel družbeno-ekonomskega in družbeno-političnega sistema (1982, z M. Ribaričem),
- Sporazumevanje ali preglasovanje (1986, z Z. Tomcem),
- Ustavne spremembe (1987, z Z. Tomcem),
- Sončne in senčne strani federacije (1989, z Z. Tomcem),
- Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije (1992),
- Državna ureditev Slovenije (1996, 1998, z I. Kristanom, F. Gradom, I. Kaučičem).
Spominske publikacije
uredi- Rad sem jih imel (1993),
- Centralizem zoper Slovenijo (1994),
- Siva tipka 074 (1995),
- Prednost (1996)
- SBK (1982).
Nagrade in druge časti
uredi- Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
Sklici in opombe
uredi- ↑ Plut-Pregelj, Leopoldina; Rogel, Carole (2010). »Communist Party of Slovenia (CPS) / Komunistična partija Slovenije (KPS) (1937–1952); League of Communists of Slovenia (LCS) / Zveza komunistov Slovenije (ZKS) (1952–1990)«. The A to Z of Slovenia. Scarecrow Press. str. 68–71. ISBN 9781461731757.
- ↑ »Prof. dr. Ciril Ribičič, podpredsednik«. Ustavno sodišče RS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2014. Pridobljeno 5. septembra 2014.
- ↑ »Sodniki Ustavnega sodišča od osamosvojitve Republike Slovenije 25. 6. 1991 dalje«. Ustavno sodišče RS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2010. Pridobljeno 5. septembra 2014.