Albert Veliki (latinsko Albertus Magnus), tudi Albert iz Bollstadta in Albert Kölnski, s častnim nazivom doctor universalis, nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Sveti Albert Veliki
Portret
Albert Veliki, freska iz Trevisa iz leta 1352
RojstvoAlbrecht
cca. 1200[1][2][…]
Lauingen[d], Vojvodina Bavarska[4][5][…]
Smrt15. november 1280[6][2][…]
Köln, Prusija[5][6][8]
Poklickemik, muzikolog, filozof, pisatelj, ekonomist, astrolog, entomolog, teolog, geograf, botanik, katoliški škof, učitelj
ObdobjeSrednjeveška filozofija/Visoka sholastika
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijaaristotelizem v znanostih, Psevdo-Dionizijev novoplatonizem v teologiji
Glavna zanimanja
teologija, filozofija, logika, psihologija, antropologija, fiziologija, zoologija, botanika, geografija, meteorologija, geologija, mineralogija, kemija, glasba
Pomembne ideje
vpeljava celotnega Aristotela preko arabskih in judovskih filozofov v sholastiko; empirični pristop k znanstvenemu raziskovanju; tišina kot sestavni del glasbe
Nasprotoval

Albert Veliki je bil dominikanski menih, ki je postal znan zaradi vsesplošnega znanja in prizadevanja za mirno sobivanje znanosti in religije.

Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je prvi srednjeveški učenjak, ki je uporabil Aristotelovo filozofijo za razlaganje krščanstva. Rimskokatoliška cerkev ga je počastila z nazivom cerkveni učitelj. Zgodovinsko gledano je en redkih učenjakov z vzdevkom »Veliki«.

Sklici

uredi
  • Albertus Magnus, Philosophia realis, Demetra, Zagreb, 1994 (COBISS) (hrvaško)
  • Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi