Italijanski kralji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Kralji po ''imenovanju'': slog AWB |
m →Kralj Rimljanov: pnp AWB |
||
Vrstica 42:
V nemških deželah so [[Germani|germanski]] vladarji uvajali lastno zakonodajo nad pridobljenimi ozemlji, medtem ko so imeli ''latinski'' narodi pravico do uporabe [[rimsko pravo|rimskega prava]], ki je veljalo še izza [[rimski imperij|Rimskega cesarstva]]. Te narode so Germani imenovali enostavno ''Romani'', to je [[Rimljani]]. Tako so si omislili naslov »kralja Rimljanov« samo zato, da bi na uraden način pridobili pravico do vnašanja svoje zakonodaje na ''latinska'' ozemlja tudi v obdobjih, ko še niso bili formalno ustoličeni. Čeprav je bil sprva nekakšna sopomenka za naziv »kralj Italijanov«, je v bistvu pomenil precej več, saj je dajal oblast nad vsemi narodi latinskega izvora, ne samo nad Italijani. Zato je naslov »kralj Rimljanov« ostal v rabi do konca Svetega rimskega cesarstva leta [[1806]].
Visokega naslova se je spet spomnil [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]], ki se je dal kronati z železno krono v Milanu leta [[1805]] in je moral odstopiti – tudi v imenu potomcev - leta [[1814]], dva dni po rojstvu svojega sina. [[Napoleon II.]] ki je bil torej kralj Italije le dva dni, je ostal v [[Francija|francoski]] zgodovini kot ''kralj Rima'' (''Roi de Rome'').
== Kralji po ''izvolitvi'' ==
| |||