Wikipedija

Cistercijanski samostan Stična: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Engelbert (pogovor | prispevki)
68.018 urejanj
Brez povzetka urejanja
 
(27 vmesnih redakcij 12 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1:
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Cistercijanski samostan Stična
| image = SticnaStična Abbey.- viewpanoramio.JPGjpg
| caption = Zunanja podoba cistercijanskega samostana v Stični
| locmapin = Slovenija
|coordinates = <!-- WD -->
| lat_degrees = 45| lat_minutes = 57| lat_seconds = 25.19| lat_direction = N
| long_degrees = 14| long_minutes = 48| long_seconds = 20.70| long_direction= E
| location = [[Stična]]
| area =
Vrstica 20 ⟶ 19:
}}
 
'''Cistercijanski samostan Stična''', tudi '''Cistercijanska''' '''Opatijaopatija Stična''' ali '''Stiška cisterca''' je najstarejši [[samostan]] na današnjem [[Slovenija|slovenskem]] ozemlju in edini [[Cistercijani|cistercijanski]], ki še deluje (drugi je bil [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|samostan Kostanjevica na Krki]]). V sklopu samostana se nahaja [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje]], ki služi tudi kot [[župnijska cerkev]].
 
Začetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih reform]] varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben [[Stiški rokopis]], eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. Skozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo, tako da danes najdemo sledove [[Romanika|romanike]], [[Gotika|gotike]] in [[Barok|barokabarok]]a. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita znameniti [[križni hodnik]] in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje.
 
Samostan ter cerkev sta danes zavarovana kot [[nepremični spomenik državnega pomena|nepremična spomenika državnega pomena]], sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče.
Vrstica 34 ⟶ 33:
Prvih dvanajst menihov cistercijanov je na [[Dolenjska|Dolenjsko]] najverjetneje prišlo iz samostanov Ebrach v Frankoniji, Morimond v Franciji ter iz samostana Rein na Štajerskem ter se naselilo v pražupniji v [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]] od koder so vodili gradnjo samostana. Po redovni tradiciji so se menihi v samostan vselili 8. julija 1135. Ustanovno listino, ki je predstavljala končni pravni akt ustanovitve samostana je Pelegrin I. izdal 24. septembra 1136. Z ustanovno listino je samostan prejel tudi veliko posesti v Stični ob reki [[Temenica (reka)|Temenici]] ter na vinorodnem območju [[Trška gora|Novega mesta]]. Posest samostana, ki je predstavljala gospodarski temelj njegovega obstoja, se je z darovi Pelegrina I., grofov Višnjegorskih in drugih plemiških družin v prvih letih delovanja še razširila in sicer na določena območja [[Suha krajina|Suhe Krajine]], [[Notranjska|Notranjske]] ter [[Štajerska (vojvodina)|Zgornje Štajerske]], tako obdarovanje pa se je vidneje ustavilo šele v 12. stoletju. V letu 1136 redovna skupnost dobi tudi prvega opata po imenu Vincencij, ki pride iz Francije. Osrednja [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|cerkev Matere Božje]] je bila dokončana in posvečena 8. julija 1156 na god sv. Kilijana, posvetil pa jo je Pelegrin I. sam.
 
Glede ustanovitve samostana se je ohranila tudi legenda, ki pravi, da so menihi samostana sprava začeli graditi na drugem kraju, vendar se jim je zidovje vsako noč podrlo, tako da so morali vsak dan začeti na novo. Potem pa so nekega dne v bližini uzrli zelenega ptiča, ki je vztrajno prepeval: Sit hic! Sit hic! (latinsko: Tu naj bo!). Menihi so ga ubogali in na tistem mestu začeli zidati, zidovje pa se ni več porušilo. Kraj je dobil svoje sedanje ime Stična, vztrajni ptič pa mesto v stiškem grbu. Kot stavbnega mojstra se v listinah omenja nek Mihael, pri čemer ni jasno ali je bil glavni zidar ali zgolj eden izmed kamnosekov, ki so sodelovali pri gradnji.
 
Marca leta 1215 je papež [[Papež Inocenc III.|Inocenc III]]. izdal na prošnjo stiških menihov privilegijsko listino za samostan v kateri je potrdil njihove pravice in posesti ter jim predpisal več določb glede duhovnega in gospodarskega življenja.
Vrstica 41 ⟶ 40:
[[File:Valvasor - Samostan Stična (2).jpg|left|thumb|307x307px|Valvasorjeva upodobitev Stične iz leta 1689]]
[[File:Stična na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787.jpg|thumb|Stična na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787|311x311px]]
Menihi cistercijani so se poleg molitve posvečali tudi delu (po reku ''Ora et labora''), poleg tega pa tudi kulturi (skriptoriji, biblioteka, samostanska šola, glasbena šola), dobrodelnosti (skrb za uboge, zdravilstvo), in gospodarskim dejavnostim (gospodarjenje s podložnimi kmetijami in posestvi). Od 13. stoletja dalje so se posvečali tudi dušnem pastirstvu in pridobivali razne župnije. Prvo župnijo je samostan pridobil v letu 1256 zadnjo pa leta 1668.
 
Samostan je svoje posesti širil predvsem na račun darovnic pomembnih plemiških družin. Velika večina darovnic je bila povezana z željo, da bi samostan za darovalca po njegovi smrti aniverzarije (obletnice smrti). Tako je v samostanu svoj zadnji počitek našlo veliko članov plemiških družin [[Višnjegorski|Višnjegorskih]]h, [[Auerspergi|Auerspergov]], Schnitzenpaumerjev, [[Grad Šumberk|Šumberških]], [[Grad Kozjak|Kozjaških]], [[Grad Svibno|Sivbenski]], [[Grad Čretež|Čreteški]], [[Grad Mehovo|Mehovski]], [[Grad Hmeljnik|Hmeljniški]], [[Grad Žebnik|Žebniški]], [[Gallenbergi|Gallenberški]], [[Grad Mokronog|Mokronoški]], [[družina raubar|Rauberjev]], gospodov s [[Grad Kravjek|Kravjeka]]. Svoj grob je v samostanu dobila tudi [[Virida|Virida Milanska]], žena avstrijskega vojvode [[Leopold III. Habsburški|Leopolda III.]], ki je dolga leta živela v bližnji [[Pristava nad Stično|Pristavi]].
 
O samem redovnem življenju v srednjem veku je v samostanu malo znanega, saj se razen poročil o prekrških niso ohranile druge listine. Med redovnik je samostan sprejemal predvsem člane domačih plemiških družin .
 
V 13. stoletju so menihi na področju Trške gore sredi vinorodnega območja pozidali dvor [[Bajnof|Bajof.]] V 14. stoletju se pojavi stagnacija in upad v redovnem in gospodarskem življenju ter razsipno življenje nekaterih opatov (npr. Albert Lindeški).
 
V drugi polovici 15. stoletja je samostan doživel vrsto turških napadov, ki so Stično opustošili v letih 1471 in 1475. V tem času številni opatje samostan močno utrdijo z obzidjem, obrambnimi stolpi. Mogočni žitnici dodajo celo stavbo, ki spominja na utrdbo.
 
Tudi v 16. stoletju je samostan še vedno doživljal krizo, ponoven razcvet pa je doživel v 17. stoletju predvsem zaradi boljšega nadzora v obliki vizitacij. Med letoma 1628 in 1630, je opatija na [[Stari trg, Ljubljana|Starem trgu]] v Ljubljani zgradila mestni dvorec, ki je danes znan pod imenom [[Stiški dvorec]]. Razcvet samostana je trajal vse do njegovega nenadnega razpusta dne 4.oktobra 1784. Avstrijski cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je s svojimi reformami namreč razpustil večino družbeno nekoristnih samostanov kontemplativnih redov, kamor so spadali tudi cistercijani. Njihovo premoženje je bilo prenešeno na Verskiverski sklad (Religionsfond)<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=456}}</ref>.
 
=== Zgodovina samostana od razpustitve do oživitve v letu 1898 ===
Vrstica 59 ⟶ 58:
=== Zgodovina samostana od ponovne oživitve dalje ===
[[File:Poškodovani samostan v Stični (2).jpg|thumb|Poškodbe samostana v bombandiranju]]
Samostan je bil ponovno odkupljen s strani cistercijanske opatije Wettingen-Mehrerau ob [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]] v letu 1898, ko je cistercijanski red praznoval 800 let svojega obstoja. Opatija Wettingen-Mehrerau je to častitljivo obletnico želela počastiti z oživitvijo enega izmed opustelih samostanov. Opat Lovrenc Wocher je izbiral med [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjevico]] in Stično in se na koncu odločil za obuditev Stične, ki je imela pomembnejšo zgodovinsko vlogo. Opatija je morala velik del posesti odkupiti od cesarsko-kraljeve vlade na [[Dunaj|Dunaju]]u, precej pa tudi od posesti plemičev Födrangspergov. Ker so precej zemlje po razpustitvi odkupili tudi posamezniki, popolna restitucija prvotne posesti ni bila mogoča. Stična si je po dolgi in naporni obnovi zares opomogla šele v obdobju med obema vojnama, ko je število menihov zelo naraslo. Tudi gospodarsko se je zelo okrepila, saj so tedaj postavili tudi nov mlin z električno turbino, žago, samostanske hleve ter mlekarno in sirarno.
 
Med drugo svetovno vojno je bilo samostansko poslopje bombardirano.Po vojni pa je večina menihov odšla v Avstrijo.
Vrstica 65 ⟶ 64:
V letu 1950 je bil velik del samostanske zemlje [[nacionalizacija|nacionaliziran]]. Prav tako je bil nascionaliziran tudi del zgradb v katerih je svoj prostor dobila osemletka, gimnazija, internat in stanovanja nekaterih profesorjev.
 
Z nastopom [[Anton Nadrah|dr. Antona Nadraha]] za opata leta 1979 se je začel ponoven razcvet samostana. Po denacionalizaciji je z vrnitvijo samostanskih prostorov znotraj obzidja (osemletka in gimnazija se je selila v novo zgrajeno šolo), samostan ponovno prevzel prvotno funkcijo, ki traja še danes.
 
=== Seznam opatov ===
Vrstica 72 ⟶ 71:
{| class="wikitable"
|-
! colspan="2" | Seznam opatov<ref>{{Citenavedi bookknjigo|title = Stiška opatija 1136–1784|last = Mlinarič|first = Jože|publisher = Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba|year = 1995|isbn = 961-6000-32-2|location = Novo mesto|pages = 881–882}}</ref>
|-
! Ime
Vrstica 238 ⟶ 237:
== Stiški rokopisi ==
 
Poseben pomen v stiškem samostanu nastalih prepisov je v njihovi odličnosti. V samostanu so nastajali [[kodeks]]i, ki so se lahko merili s sočasnimi rokopisi velikih redovnih postojank po tedanji Evropi. Poleg prepisovalcev so namreč pomembno delo opravili tudi mojstri [[Iluminacija|iluminatorji]]. Ti so izrisali včasih izjemne umetelne [[Inicijalka|inicijalke]] na začetkih posameznih delov besedila, pa tudi domišljene [[Miniatura|miniature]] in razkošne risbe, ki so se po navadi nanašale na vsebino knjige. Ali je po letu 1181, ko je prenehal delovati samostanski skriptorij, delo prepisovanja še vedno potekalo, danes ni mogoče zanesljivo trditi, saj se pričevanja iz tega obdobja niso ohranila. Vendar pa je kasneje prepisovanje spet zaživelo. V prvi polovici 15. stoletja je tu nastal takitako imenovani [[Stiški rokopis]]. Gre za krajša verska besedila v slovenskem jeziku, ki sta jih v latinsko rokopisno knjigo dopisala neznana meniha. V njej je tudi krajši slovensko-latinski slovarček. Rokopis, ki ga danes prav tako hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, sodi med najpomembnejša [[Srednji vek|srednjeveška]] besedila v slovenščini.
 
[[Slika:Cistercijanska opatija Stična - tloris.jpg|480px|sličica|desno|Tloris Opatije Stična]]
== Ustanove in prireditve povezane s samostanom ==
V samostanskih stavbah imajo danes svoje sedež tudi [[Župnija Stična]] (v starem mlinu), [[Muzej krščanstva na Slovenskem|Muzej krščanstva]] (v stari prelaturi). Nekoč je v njem imela sedež tudi Stiška gimnazija, vsako leto pa se v samostanu odvija tudi prireditev Stična mladih.
Vrstica 248:
 
=== Sitik d.o.o. ===
Cistercijanska opatija Stična je leta 1992 za potrebe opravljanja svojih gospodarskih dejavnosti ustanovila družbo Sitik d.o.o. in jo prepustila v upravljanje laikom. Družba Sitik d.o.o. tako v okviru svojih dejavnosti vodi čajnico z zeliščno lekarno [[Simon Ašič|p. Simona Ašiča]]. Čajnica in zeliščna lekarna sta zasnovani v cistercijanskem slogu in se nahjatanahajata na dveh lokacijah. Ena se naja v samostanu v objektih nekdanje mlekarne druga pa v Ljubljani. Lekarna nadaljuje tradicijo izdelkov p. Simona Ašiča. Poleg tega se družba Sitik d.o.o. ukvarja tudi s samostansko vrtnarijo, kjer na 4000 m2 vzgoji letno 250.000 sobnih rastlin in nadaljuje tradicijo samostanskega vrtnarstva.
 
=== [[Festival Stična mladih]] ===
Festival [[Stična mladih]] je dobil ime po kraju, kjer se odvija. Na njem se vsako leto zbere več kot 7.000 mladih udeležencev. Festival v Stični ni festival mladih samo v smislu, da je program namenjen mladim in so zato med udeleženci predvsem mladi. Stična mladih je festival mladih tudi zato, ker ga mladi sami pripravljajo in vodijo: sami sestavijo program, pripravijo prostor, likovno in glasbeno opremo, vodijo delavnice in drugo.
 
Vrstica 260:
== Znane osebnosti ==
 
V samostanu sta živela in se izobraževala tudi [[Jakob Petelin Gallus]] in [[Anton Tomaž Linhart]]. Službo arhdiakona je v Stični opravljal tudi avtor znani kartograf [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]], ki je bil avtor prvega zemljevida Kranjske.
 
Eden najbolj znanih patrov v Sloveniji je bil tukajšnji cistercijan, poznavalec zdravilnih rastlin, pater [[Simon Ašič]].
 
== Galerija ==
Vrstica 280:
Slika:Sticna Abbey Church 30.JPG
Slika:Sticna Abbey.JPG
Stična Abbey VP05.jpg|pogled s severa
Stična Abbey VP01.jpg|dvorišče
Stična Abbey VP04.jpg|dvorišče
Stična Abbey VP02.jpg|refektorij
Stična Abbey VP03.jpg|križni hodnik
</gallery>
 
 
==Sklici==
{{sklici}}
 
== Viri ==
Vrstica 287 ⟶ 296:
* Ivan Stopar, Hrami tišine, Ljubljana 2009, Viharnik
* Vanja Požegar, Cistercijani in nastanek cisterc na Slovenskem, Maribor 2009, diplomska naloga
* Bahor, Stanislav: "Skriti knjižni zakladi" LjubjanaLjubljana, NUK, 2009 {{COBISS|ID=246170368}}▼
* http://www.sticna.eu/
* http://sitik.si/
▲* Bahor, Stanislav: "Skriti knjižni zakladi" Ljubjana, NUK, 2009 {{COBISS|ID=246170368}}
* Trnovšek, Tadej: "Zaklad pisarja Bernarda" Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem, 2011 {{COBISS|ID=259190784}}
* Golob, Nataša: "Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje", Ljubljana, Slovenska knjiga, 1994{{COBISS|ID=34920193}}
{{Opombe}}
 
== Glej tudi ==
Vrstica 298 ⟶ 304:
* [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična]]
* [[Stiški rokopis]]
* [[Srednja šola Josipa Jurčiča Stična]]
* [[Seznam samostanov v Sloveniji]]
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
 
== Zunanje povezave ==
 
{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična Abbey| Cistercijanski samostan Stična}}
* [http://www.sticna.eu/ Opatija Stična]
* [http://www.sticna.comeu/ PosvetitevOpatija JezusovemuStična] inpridobljeno Marijinemu Srcu]04.01.2019
* [http://www.sticna.net/festival-sticna-mladih/com FestivalPosvetitev StičnaJezusovemu mladihin Marijinemu Srcu] pridobljeno 04.01.2019
* [https://www.sticna.net/#vsebina/ Festival Stična mladih] pridobljeno 04.01.2019
* [http://sitik.si/ Zeliščna lekarna patra Simona Ašiča] pridobljeno 04.01.2019
 
{{Cisterce v Sloveniji}}
{{KulturneKulturni znamenitostispomeniki državnega pomena Slovenije}}
{{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}▼
 
[[Kategorija:RimskokatoliškiCistercijanski samostani v Sloveniji|Stična]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Stična]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura v Sloveniji]]
▲{{normativna kontrola}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Cistercijanski_samostan_Stična«