Realizem v književnosti: Razlika med redakcijama

Realizem pomeni dvoje: obdobje ali pa književno metodo. Realizem kot književna metoda se pojavlja v vseh [[književnost]]ih od [[antika|antike]] do danes, ki prikazujejo stvarnost tako, kot v resnici je ali pa bi lahko bila po zakonu verjetnosti. Realizem kot obdobje se je v posameznih književnostih razvil ob različnem času in v neenakih socialnih, političnih in kulturnih razmerah, zato ni bil čisto enotno književno obdobje.

 

 

== Nastanek, vrste in razvoj realizma po Evropi ==

 

== Realizem na Slovenskem ==

 

Kersnikove ''Kmetske slike'' so izhajale v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' 1882-1891. Kersnik je napisal nekaj takih slik iz kmečkega sveta, v katerih je človek že popolnoma nesuveren, vklenjen v brutalne zakone materialne resničnosti, gre samo še za igro strahu in strasti v boju za goli obstanek. V sliki ''V zemljiški knjigi'' je glavni junak dokument oziroma uradni akt. Dogajanje je opisano zelo suho, brez čustvene vrednosti pripovedovalca je prikazana realnost. Gre za dokument, ki določa pogubno usodo celega rodu. Svojo idejo o idealističnem realizmu je najlepše pokazal v sliki ''Kmetska smrt''. Hotel je prikazati življenje tako kot je, vendar ne čisto golo resnico, ampak golo resnico pod zlato tančico idealizma. V tej sliki prikazuje smrt, vendar ne kot nekaj slabega, ampak kot nekaj heroičnega. Kmet Planjavec se opeče in opekline so tako hude, da ne bo preživel, vendar želi še pred smrtjo poskrbeti za stvari tega sveta, za družino. V ''Mačkovih očetih'' je realistična slika najbolj izostrena. Človek je le še žrtev golih strasti v boju za gmotni obstanek in je do kraja razčlovečen.

 

== Najpomembnejši predstavniki realizma po Evropi ==

* [[Stendhal]]

* [[Honoré de Balzac]]

* [[Guy de Maupassant]]

 

* [[Gottfried Keller]]

* [[Theodor Fontane]]