Slovenska glasba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z 'kmet zabit {{zvezdica}} *' Oznake: zamenjano vizualno urejanje blanking |
Rescuing 6 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 |
||
| (19 vmesnih redakcij 14 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1:
'''Slovenska glasba''' je sestavni del [[Zahodna Evropa|zahodnoevropske]] glasbene [[kultura|kulture]] in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem [[Avstrija|Avstrije]], severne [[Italija|Italije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. V skladu z geografsko raznolikostjo in družbenimi razmerami, ki so se v preteklosti porajale na območju Slovenije, je razvidna tudi relativno bogata glasbena preteklost. V grobem razlikujemo [[ljudska glasba|ljudsko]] glasbo in [[umetna glasba|umetno]] (ali umetniško, komponirano glasbo: [[posvetna glasba|posvetno]], [[cerkvena glasba|cerkveno]], [[zabavna glasba|zabavno]]). Hkrati ločimo resno in zabavno glasbo. Za slovensko ljudsko in narodno zabavno glasbo je značilen slovenski alpski pevski in glasbeni melos, durovske melodije, ritem polke in valčka ter večglasno petje.
Podatki o začetkih slovenske glasbe so zabrisani med prve omembe [[slovenske ljudske pesmi|ljudskih pesmi]], oziroma omembe, da so prebivalci območja današnje Slovenije od 6. stoletja dalje prepevali v [[slovenščina|svojem jeziku]]. Glasba tega časa je najbrž segala v obdobje nekdanje pradomovine ter bila oblikovno in vsebinsko podobna glasbi drugih [[Slovani|Slovanov]].
Ko so v 8. stoletju Slovenci izgubili narodno samostojnost, so izginili tudi pogoji za samonikel kulturni razvoj, predvsem na področju umetne glasbe. Srednjeveških skladateljev umetne glasbe iz vrst Slovencev praktično ni bilo. V 19. stoletju, približno tisoč let pozneje, so se v času [[Zgodovina Slovenije 1814 - 1848#Slovenska narodna zavest|prebujanja narodne zavesti]] začeli slovenski skladatelji umetne glasbe naslanjati na elemente ljudskega glasbenega izročila, ki se je medtem porajalo in ubiralo samostojnejšo pot. Po koncu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] vladavine so se v Sloveniji izboljšali pogoji narodnostne kulture, napredovalo je tudi glasbeno šolstvo.
V času [[NOB]] so nastale potrebe po skladbah, ki bi bile dostopne ljudskim množicam, zato so se modernistični koncepti v slovenski glasbi vse do leta 1950 nekoliko omilili. Glasba NOB je med ostalim vključevala ponarodele in ljudske borbene oz. puntarske pesmi, delavske pesmi iz obdobja [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] ter [[fašizem|protifašistične]] pesmi iz [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]. Po obdobju kulturnega molka je bila izvajana predvsem zborovska glasba na partizanskih zborovanjih, razvoju pa je doprinesel tudi [[Radio OF]]. Po vojni je večina pred- in medvojnih skladateljev nadaljevala svoje delo, tisti, ki so bili pred vojno modernisti, so se le polagoma vrnili nazaj k radikalnejšemu iskanju nove glasbe.
== Glasba na ozemlju Slovenije pred naselitvijo Slovencev ==
[[Slika:PiscalDivjeBabe.jpg|thumb|125px|left|Neandertalčeva piščal]]
Na ozemlju Slovenije so pred naselitvijo Slovencev v 6. stoletju bivala [[Iliri|ilirska]] in [[Kelti|keltska]] plemena, domneve o njihovi glasbeni kulturi pa so podkrepljene z redkimi znanstvenimi dokazi. Med pomembne [[arheologija|arheološke]] najdbe sodi upodobitev trstenih piščali<ref>{{Navedi splet |url=http://www.etno-muzej.si/sl/razstave-sem/zatrobi-na-glas-leseni-rogovi-na-slovenskem |title=Slovenski etnografski muzej: Zatrobi na glas! |accessdate=2012-01-28 |archive-date=2015-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150505003603/http://www.etno-muzej.si/sl/razstave-sem/zatrobi-na-glas-leseni-rogovi-na-slovenskem/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150505003603/http://www.etno-muzej.si/sl/razstave-sem/zatrobi-na-glas-leseni-rogovi-na-slovenskem/ |date=2015-05-05 }}</ref> na [[Situla z Vač|situli z Vač]] iz [[Halštatska doba|halštatske dobe]]. Še starejša je piščal, najdena v [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], izdelana iz spodnje čeljustnice<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/323-potocka-zijalka Enciklopedija slovenske naravne in kulturne dediščine: Potočka zijalka]</ref> [[jamski medved|jamskega medveda]]. Najpomembnejša in najstarejša je [[paleolitik|paleolitska]] t. i. ''Neandertalčeva piščal'', ki je bila najdena leta 1995 v podzemni jami [[Divje babe]] v bližini [[Cerkno|Cerknega]]. Izdelana je iz [[stegnenica|stegnenice]] mladega jamskega medveda, v katero so izvrtane luknjice<ref>[http://av.zrc-sazu.si/pdf/56/AV_56_Turk_et_al_CT.pdf Rezultati računalniške tomografije najstarejše domnevne piščali iz Divjih bab I], Arheološki vestnik 56, 2005.</ref>, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Njena starost je ocenjena na 50.000 do 60.000 let<ref>[http://www.divje-babe.si/index.php?str=4_slo Arheološki park Divje Babe]</ref> in je domnevno najstarejše glasbilo na svetu<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nms.si/slovensko/10_razstave/stalne/nPiscal.html |title=Narodni muzej Slovenije: Piščal iz Divjih bab |accessdate=2012-01-28 |archive-date=2011-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111004155420/http://www.nms.si/slovensko/10_razstave/stalne/nPiscal.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111004155420/http://www.nms.si/slovensko/10_razstave/stalne/nPiscal.html |date=2011-10-04 }}</ref>.
V času neposredno pred prihodom zahodnih Slovanov na današnje slovensko ozemlje je bila v rabi [[antika|antična]] oz. [[Rimljani|rimska]] glasbena praksa. O njej priča [[Orfejev spomenik, Ptuj|Orfejev spomenik]] na [[Ptuj]]u.
== Zgodovina slovenske glasbe ==
Podatki o začetkih slovenske glasbe so zabrisani med prve omembe [[Ljudsko pesništvo|ljudskih pesmi]], oziroma omembe, da so prebivalci območja današnje Slovenije od 6. stoletja dalje prepevali v [[slovenščina|svojem jeziku]]. Glasba tega časa je segala v obdobje nekdanje pradomovine ter je bila oblikovno in vsebinsko podobna glasbi drugih [[Slovani|Slovanov]]. Muzikalni kult zahodnih Slovanov je opisovan kot [[Slovanska mitologija|čaščenje bogov]] s pompoznimi plesi in pesmimi<ref>Cvetko, Dragotin: Zgodovina glasbene umetnosti na slovenskem, DZS, Ljubljana, 1958, 1. zv, str. 11.</ref>.
Ko so v 8. stoletju Slovenci izgubili narodno samostojnost, so izginili tudi pogoji za samonikel kulturni razvoj, predvsem na področju umetne glasbe. Srednjeveških skladateljev umetne glasbe iz vrst Slovencev praktično ni bilo. V 19. stoletju, približno tisoč let pozneje, so se v času [[Zgodovina Slovenije 1814 - 1848#Slovenska narodna zavest|prebujanja narodne zavesti]] začeli slovenski skladatelji umetne glasbe naslanjati na elemente ljudskega glasbenega izročila, ki se je medtem porajalo in ubiralo samostojnejšo pot.
=== Srednji vek ===
[[Slika:Der von Suonegge.jpg|thumb|[[Minnesinger]] [[Konrad I. Žovneški|Žovneški]]]]
Močni kulturni vplivi so v slovensko ljudsko glasbo prihajali preko [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem|tujega plemstva]], [[Minnesinger|potujočih pevcev]], pa tudi [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. Od 8. stoletja dalje so pokristjanjeni [[Karantanija|karantanski]] Slovenci pri verskih obredih peli [[latinščina|latinske]] hvalnice »novemu« Bogu tako, da so v besedilo vrnili kratek domači stavek ali besedo, ki so jo razumeli. Ponavljali so kratke obredne vzklike ''[[kyrie eleison]]''<ref>[http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/ebz:ovr/VIEW/ Marijan Smolik: Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja; Karolinški misijon, št. 902], Elektronska besedilna zbirka (eBZ)</ref> in s tem kot [[laik]]i sodelovali pri bogoslužju. Tovrstno srečanje [[gregorijanski koral|gregorijanskega korala]] z domačim jezikom je več stoletij vplivalo na oblikovanje srednjeveških slovenskih cerkvenih pesmi, saj so Slovenci zelo počasi opuščali [[poganstvo|poganske]] obrede. Cerkev je večini poganskih običajev vtisnila krščanski videz, s koralom pa so prišli na slovenska tla prvi elementi zahodne glasbene kulture. O srednjeveški glasbi in glasbilih pričajo številne srednjeveške [[freska|freske]] v [[Seznam cerkva v Sloveniji|slovenskih cerkvah]]<ref>Kuret, Primož: Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1973.</ref>. Med redke spomenike ustvarjanja umetne posvetne glasbe sodi [[Nemci|nemška]] [[vitez|viteška]] lirika s slovenskih tal. O njej je znano to, da je nastala na [[Seznam gradov v Sloveniji|slovenskih gradovih]] oz. v krogu [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] 12. in 13. stoletja. Ohranjena<ref>Janko, Anton - Henkel, Nikolaus: Nemški viteški liriki s slovenskih tal, Filozofska fakulteta Ljubljana, 1997.</ref> so dela treh anonimnih avtorjev, vitezov-[[minnesinger]]jev, z gradov [[Grad Žovnek|Žovnek]] ''(Suonegg)'', [[Gornji grad (grad)|Gornji grad]] ''(Obernburg)'' ter [[Grad Ostri vrh|Ostri vrh]] ''(Scharpfenberg)''. Poimenovani so kot Žovneški ''(Der von Suonegge)'', Ostrograjski ''(Der von Obernburg)'' in Ostrovrški ''(Der von Scharpfenberg)''. Slovenske gradove sta obiskala oz. tam živela tudi znana minnesingerja [[Ulrich Liechtensteinski]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.drustvogil-galad.si/besedila/clanek_srvek.htm |title=Srednji vek leta 2003, Ulrich Liechtensteinski na Slovenskem; društvo Gil Galad |accessdate=2012-01-28 |archive-date=2011-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111224103745/http://www.drustvogil-galad.si/besedila/clanek_srvek.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111224103745/http://www.drustvogil-galad.si/besedila/clanek_srvek.htm |date=2011-12-24 }}</ref> in t. i. zadnji viteški pesnik [[Oswald von Wolkenstein|Osvald Wolkensteinski]], [[Tirolska|Tirolec]], ki v svoji avtobiografiji navaja<ref>[http://harpers.org/archive/2011/02/hbc-90007966 Harpers Magazine: Oswald von Wolkenstein: ''Es fügt sich'' iz innsbruškega rokopisa (1432)]</ref>, da govori deset jezikov, med njimi tudi slovenščino (nemško poimenovano »windisch«). Ta trditev je podkrepljena z dejstvom, da je v dveh svojih pesmih uporabil slovenske besedne zveze, npr. »jaz sem toj, draga tvoj, na moje srce me drži dobro«<ref>Pogačnik Jože - Zadravec Franc: Zgodovina slovenskega slovstva: Srednji vek, reformacija in protireformacija, manirizem in barok; Založba Obzorja, 1968, str. 52.</ref>, ipd.
[[Slika:Slatkonja URN NBN SI IMG-A8K09ZG2.jpg|thumb|left|[[Jurij Slatkonja]]]]
Oblikovalci slovenske posvetne glasbe so bili še [[vaganti]], potujoči muzikanti, ki so za razliko od trubadurjev izhajali iz nižjih socialnih razredov (učitelji, najemni vojaki, potujoči študentje, ipd.). V slovanskih deželah se je potujoči muzikant in avtor ljudske [[ep]]ike imenoval [[igrc]]. Skupino vagantov so poleg glasbenikov sestavljali glumači, plesalci in drugi umetniki, ki so se začeli združevati v vagantske bratovščine. Njihov [[repertoar]] je obsegal pesmi z zgodovinsko, politično, ljubezensko in drugo tematiko, s katero so lahko popestrili družabno življenje prebivalstva. Na Slovenskem so se pogosteje pojavljali v visokem srednjem veku, po njihovem vzoru so pa na [[Kranjska|Kranjskem]] začeli delovati prvi poklicni posvetni glasbeniki ([[trobenta]]či, [[pavke|pavkisti]]) v 15. ali 16. stoletju. To so bili t. i. [[mestni piskači]]. V Ljubljani so prvič omenjeni leta 1544<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYC7VIUF/? Rijavec, Andrej: Ljubljanski mestni muziki; Muzikološki zbornik, Filozofska fakulteta Ljubljana, 1966]</ref>. Mnogo bolj kot umetniška posvetna glasba, ki se je porajala v zaledju gradov, [[Fevdalizem|fevdalskih]] plemiških krogov in kasneje mest, je začela organizirano nastajati cerkvena glasba. Gojili so jo [[samostan]]i, v katerih so bile ustanovljene pevske šole, predvsem v [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem samostanu Stična]] in pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani]]. Pomen slednje se je povečal po letu 1461, ko je bila ustanovljena [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanska škofija]]. Prvi [[glasbena notacija|notni]] [[koral]]ni rokopisi se pojavljajo od 11. stoletja dalje (''Kostanjeviški'' in ''Bistriški fragment'' v [[nevme|nevmah]] na črtovju, ''Kamniški fragment'', ''Kranjski breviarij'', ''Kranjski antifonarij''<ref>[http://www.rad.sik.si/inc/dokumenti.inc.php?ids=596 Adam, Lucijan Stanislav: Kranjski antifonar in grb mesta Kranja; Linhartovi listi letnik 7, št. 27 (spletna izdaja)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190202041932/http://www.rad.sik.si/inc/dokumenti.inc.php?ids=596 |date=2019-02-02 }}.</ref> s kvadratno notacijo, idr.). Avtorji glasbe, nastale na slovenskih tleh v obdobju [[romanika|romanike]], so neznani, iz obdobja [[gotika|gotike]] pa se že kažejo prva skladateljska imena, vendar večinoma brez oprijemljive glasbene zapuščine. Med prvimi je cerkveni skladatelj<ref>Trobina, Stanko: Slovenski cerkveni skladatelji, Založba Obzorja Maribor, 1972; str. 77.</ref> [[Brikcij Preprost]] ''(Briccius Preprost de Cilia)'', rojen v 1. polovici 15. stoletja v [[Celje|Celju]], umrl leta 1505 na Dunaju. Sledi [[Baltazar iz Mozirja]] ''(Balthasar Praspergius Merspurgensis)'', ki je na mestni univerzi v [[Basel|Baslu]] (Švica) predaval o koralu in vprašanjih srednjeveške glasbe. V tem času se je na področju umetniške glasbe razmahnila raba vokalne [[polifonija|polifonije]]. Zagotovo najvidnejši je [[dunaj]]ski [[škof]] in skladatelj slovenskega rodu [[Jurij Slatkonja]] (1456-1522), ustanovitelj pevskega zbora in godbe na dvoru cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I. Habsburškega]]. Znan je kot ustanovitelj<ref>[http://www.thezaurus.com/?/webzine/slovene_composers_of_the_renaissance/ Vadnjal, Sonja: Slovene composers of the Renaissance; Thesaurus Webzine Slovenia (v angleščini)]</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/angelski-glasovi-dunajskih-deckov-v-portorozu/246805 Angelski glasovi Dunajskih dečkov v Portorožu, spletni članek MMC RTV SLO]</ref> in prvi direktor danes slovitega pevskega [[Zbor dunajskih dečkov|zbora Dunajskih dečkov]] ''(Wiener Sängerknaben)''. Njegova dela niso ohranjena. Med zadnjimi iz obdobja med gotiko in [[renesančna glasba|renesanso]] je [[Vrhnika|Vrhničan]] [[Jurij Knez]], avtor izgubljenih [[večernice|večernic]] ter [[magnifikat]]a.
=== Renesansa ===
[[Slika:Iacobus Handl Gallus.GIF|right|thumb|[[Jakob Petelin Gallus]]]]
Poleg prihoda [[Renesančna glasba|renesanse]] in njenega glasbenega sloga je 16. stoletje s [[protestantizem|protestantizmom]] najavilo prelomnico v slovenski kulturi. Leta 1567 je bila natisnjena prva pesmarica v slovenskem jeziku, zbral in uredil jo je [[Primož Trubar]] (1508-1586). Reformacija je gojila enoglasno cerkveno petje ter za polifone koralne obdelave. V tem času je prišlo v Slovenijo mnogo tujih [[kantor]]jev, ki so delovali v okviru protestantskih in [[katoliki|katoliških]] pevskih šol. Leta 1537 so bili prvič omenjeni tudi t. i. [[mestni piskači]]. Čeprav so se pogoji za glasbeno izobraževanje izboljševali, so mnogi nadarjeni glasbeniki svojo poklicno pot iskali v tujini. Med najvidnejšimi je pevec in skladatelj [[Jakob Gallus]] (1550-1591). Slovensko glasbeno življenje je bilo sicer skromnejše, a vsebinsko podobno drugim zahodnoevropskim deželam. [[jezuiti|Jezuitska]] šola v [[Ljubljana|Ljubljani]] je s prikazovanjem svojih šolskih [[dramsko delo|dram]] (v svojem kolegiju ali pa v letnem gledališču »Pod turnom«) vzpodbudila nastajanje glasbe domačih skladateljev. Osrednji kulturni prostor je bila Ljubljana (tu so delovali tudi mojstri pevci - [[meistersinger]]ji), vendar so se do 17. stoletja razcvetela še druga glasbena središča: v [[Celje|Celju]], na [[Ptuj]]u, v [[Idrija|Idriji]], [[Kranj]]u in [[Tržič]]u.
=== Barok ===
Pomembna skladatelja 17. stoletja sta bila [[Janez Krstnik Dolar]] (1620-1673) iz [[Kamnik]]a ter [[Isaac Posch]] (1591–1622), katerega narodnost ni potrjena. Ugodnejše, urejene gospodarske razmere, ki so nastale v času protireformacije, so vplivale tudi na razcvet glasbe. Grof Wolf Engelbert [[Auerspergi|Auersperg]] (1610–1673) je dal v Ljubljani sredi 17. stoletja prvič predstaviti italijansko [[opera|opero]]. Gostovanja italijanskih opernih družin so v naslednjem stoletju postala zelo pogosta, predstave so bile večinoma v [[Turjaška palača, Ljubljana|Auerspergovem dvorcu]] in v Pokrajinski palači. Leta 1701 je bila ustanovljena [[Academia philharmonicorum Labacensis]], ki je imela svoj [[orkester]] in [[pevski zbor]] ter je močno pripomogla pri nastajanju slovenske [[baročna glasba|baročne glasbe]]. Pomembnejše glasbene osebnosti tega obdobja so bili [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714), [[Janez Gapšar Gošel]], [[Janez Jakob Labassar pl. Laubenburg]] (1657–1703), [[Amandus Ivančič]], [[Janez Berthold von Höffer]] in drugi. Komponirali so [[oratorij]]e, [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]e, sakralna dela, [[trio-sonata|trio-sonate]], v tem času je nastala opera ''[[Belin (opera)|Belin]]'', edina znana izvirna opera iz baročnega obdobja v slovenskem jeziku. Njen avtor je [[Jakob Zupan (skladatelj)|Jakob Zupan]] (1734–1810), [[libreto]] je prispeval [[Feliks Dev|Janez Damascen Dev]]. Leta 1765 je bilo v Ljubljani ustanovljeno [[ljubljansko Stanovsko gledališče]] s približno 800 sedeži. Med poznobaročne in [[rokoko]]jske avtorje lahko štejemo priložnostnega skladatelja, sicer pa književnika [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] (1756-1795), ter vsestranskega glasbenika [[Franc Pollini|Franca Pollinija]] (1762–1846), ki je bil violinist, pianist, pevec in skladatelj, mdr. avtor kantate in opere. Glasbeniki so se z namenom akustične obogatitve vključevali tudi v literarne predstave, kot so verske procesije. Najdragocenejši primer te vrste je [[Škofjeloški pasijon]]<ref>Höfler, Janez: Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni tisk, 1978; str. 65.</ref>.
=== Romantika ===
Romantična glasba se je najprej začela nakazovati v zrelih delih Jurija Mihevca in Riharja, Gašparja Maška, [[Alojz Ipavec|Alojza Ipavca]] (1815-1849) in [[Jožef Tomažovic mlajši|Jožefa Tomažovica mlajšega]] (1823-1851), vendar pa je svoj razmah doživela relativno pozno. Eden od vzrokov za to so bile narodne zahteve, ki so se prebujale pred, večji del pa po [[marčna revolucija|marčni revoluciji]] leta 1848 in so v sklopu širjenja narodne zavesti vključevale potrebo po samonikli, preprosti slovenski glasbi, ki bi bila lahko razumljiva širokim množicam ljudi. Tovrstno vračanje v predromantiko najbolje poosebljata skladatelja [[Jurij Flajšman]] (1818-1874) in [[Miroslav Vilhar]] (1818-1871).
Narodno gibanje je spodbujalo nastajanje umetne glasbe, ki se je naslanjala na [[ljudska glasba|ljudsko glasbo]] in se s tem oddaljevala od zahodnoevropskih šablon. Od leta 1860 dalje so pomembno vlogo pri razvoju slovenske glasbe odigrale [[čitalnice]] s svojimi zbori in pevskimi šolami, leta 1867 je bilo v Ljubljani ustanovljeno [[Dramatično društvo]] (spodbujalo je nastanek scenskih del), leta 1872 pa [[Glasbena matica]], ki je vključevala glasbeno šolo, zbor in orkester. V okviru [[Cecilijansko društvo|Cecilijanskega društva]] je od leta 1878 pa do konca [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] delovala [[orgle|Orglarska]] šola v Ljubljani, v istem obdobju je društvo izdajalo tudi periodično publikacijo ''Cerkveni glasbenik''. V drugi polovici 19. stoletja je skladateljski ustvarjalni potencial dosegel dotedanji vrhunec. Najvidnejši skladatelji tega časa so bili [[Davorin Jenko]] (1835-1914), avtor samospevov in zborovskih skladb, mdr. ''[[Naprej zastava slave]]''; [[Benjamin Ipavec]] (1829-1908) s skladbami ''Serenada za godala'', opera ''[[Teharski plemiči (opera)|Teharski plemiči]]'', opereta ''[[Tičnik]]''; in [[Fran Gerbič]] (1840-1917) z ''Lovsko simfonijo'', s kantatami, z operami, zborovskimi pesmimi in s samospevi. Na slovenskih tleh sta delovala še skladatelja češkega rodu [[Anton Foerster]] (1837-1926), avtor komične opere ''[[Gorenjski slavček]]'' in [[Kamilo Mašek|Kamilo]] (1831-1859), sin Gašparja Maška. Generacijo novoromantičnih skladateljev s konca 19. stoletja predstavljajo [[Risto Savin]] (1859-1948), predvsem z operami ''Lepa Vida'', ''Gosposvetski sen'', ''Matija Gubec'' - ter z [[balet]]oma ''Čajna punčka'' in ''Plesne legendice''; [[Fran Serafin Vilhar]] (1852-1928), [[Anton Lajovic]] (1878-1960) in [[Emil Adamič]] (1877-1936). Slednja sta se dotaknila [[glasbeni impresionizem|impresionizma]]. Med vidnejše glasbene osebnosti ob prelomu stoletja sodi tudi vsestranski [[Gregor Gojmir Krek]] (1875-1942), ki je bil urednik revije ''[[Novi akordi]]''.
=== 20. stoletje ===
[[Slika:Marij Kogoj.jpg|thumb|[[Marij Kogoj]]]]
Z impresionizmom se je najbolj identificiral [[Janko Ravnik]] (1891-1982), medtem ko je bil [[Marij Kogoj]] (1895-1956) najvidnejši predstavnik [[glasbeni ekspresionizem|ekspresionizma]]. Njegovo temeljno delo je opera ''[[Črne maske]]'' iz leta 1929, v njej z mešanico [[tonalnost]]i in [[atonalnost]]i z zvokovno-ritmično nasičenostjo izraža psihološko zapleteno zgodbo izpod peresa [[Leonid Andrejev|Leonida Andrejeva]]. Prav tako kot Marij Kogoj se je leta 1895 rodil [[Slavko Osterc]], pedagog in skladatelj, ki pa je radikalneje zagovarjal atonalnost in atematiko. Kljub strogi [[konstruktivizem|konstruktivistični]] usmerjenosti je, ironično, največkrat izvajana Osterčeva skladba blagozvočni ''Adagio za godala'' iz ''Suite za Orkester''. Generacija skladateljev, rojena ob prelomu stoletja, je bila slogovno neenotna. Poleg Osterca in Kogoja so se zvrstili [[Lucijan Marija Škerjanc]] (1900-1973), ki je ubredel [[eklektika|eklektično]]-novoromantično skladateljsko pot, poleg tega pa je bil publicist in izvrsten pedagog. [[Matija Bravničar]] (1897-1977), po prepričanju [[glasbeni modernizem|modernist]], se je naslanjal na ljudske glasbene elemente. Bravničarjeva osrednja dela predstavljajo štiri [[simfonija|simfonije]], več [[simfonična pesnitev|simfoničnih pesnitev]] ter operi na besedilo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]: ''Hlapec Jernej in njegova pravica'' ter ''Pohujšanje v dolini Šentflorjanski''. [[Blaž Arnič]] (1901-1970) se je odrekel modernistični abstraktnosti v korist novoromantičnemu [[realizem|realizmu]]. Njegove številne orkestrske skladbe, med katere sodi tudi osem simfonij, sodijo med temeljna dela slovenske simfonične glasbe.
[[Slika:Lucijan Marija Škerjanc 1920s.jpg|thumb|left|[[Lucijan Marija Škerjanc]]]]
Po koncu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] vladavine so se v Sloveniji izboljšali pogoji narodnostne kulture, napredovalo je tudi glasbeno šolstvo. (Glej ''[[Seznam glasbenih šol v Sloveniji#Zgodovinski pregled glasbenega šolstva v Sloveniji|zgodovinski pregled glasbenega šolstva v Sloveniji]]''). Leta 1919 je bil ustanovljen [[konservatorij]] ljubljanske Glasbene matice, ki je bil kasneje podržavljen, leta 1939 pa je iz njega nastala [[Akademija za glasbo v Ljubljani]]. Med obema vojnama so vrhunec svojega ustvarjali dosegli skladatelji, Stanko Premrl (1880-1965), Vasilij Mirk (1884-1962) ter Mirko Polič (1890-1951), avtor oper ''Deseti brat'' in ''Smrt majke Jugovića''. Polič je bil dolgoletni direktor novoustanovljene [[Ljubljanska Opera|ljubljanske Operne hiše]], ki je bila kot Kranjsko deželno gledališče zgrajena že leta 1892. Kmalu po ustanovitvi [[Radio Ljubljana|Radijske postaje Ljubljana]] je v letu 1928 začel nastajati orkester, leta 1934 pa so bile posnete tudi prve domače gramofonske plošče. Ljubljanska filharmonija je delovala med letoma 1936 in 1941. V času med 2. svetovno vojno in neposredno po njej je deloval le radijski orkester, ki je bil leta 1948 razpuščen, glasbeniki pa so prešli v novo ustanovljeni orkester [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]]. Nastala je tudi [[Mariborska filharmonija]]. Osrednjo vlogo v razvoju slovenske glasbene umetnosti od 2. polovice 20. stoletja dalje igra Radio Ljubljana oz. RTV Slovenija s svojim [[Simfonični orkester RTV Slovenija|simfoničnim orkestrom]], plesnim orkestrom ter komornim, otroškim in mladinskim zborom. Radijska glasbena produkcija s svojimi ansambli, pa tudi s posnetki mnogih drugih glasbenih sestavov, metodično polni nacionalni fonotečni arhiv in glasbo redistribuira v okviru radijskih in televizijskih programov.
[[Slika:Simfonicni orkester.jpg|thumb|275px|[[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]]]
Skladatelj in etnolog [[France Marolt]] je utemeljitelj slovenske [[folkloristika|folkloristike]]. S pomočjo Glasbene matice je leta 1934 ustanovil Folklorni inštitut. Zgodovinsko analizo slovenske glasbe so že pred Maroltom začeli izdelovati prvi muzikologi, [[Peter pl. Radics]] (1836-1912), [[Fran Rakuša]] (1859-1905), [[Josep Čerin]] (1867-1951) in [[Josip Mantuani]] (1860-1933). Leta 1962 je bil v okviru [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]] ustanovljen oddelek za muzikologijo. Med teoretiki in publicisti sta še dva skladatelja, ki sta se odmaknila od modernizma, ki so ga prevzemali sodobniki. To sta [[Vilko Ukmar]] (1905-1991) in [[Marjan Kozina]] (1907-1966). Prevzemala sta za tedanji čas konzervativnejši, novoromantični slog. Kozina je predvsem poznan po svojih simfoničnih pesnitvah, predvsem tistih s programsko vsebino [[NOB|narodnoosvobodilne vojne]]. ''Ilova gora'', predvsem pa ''Bela Krajina'', sta bili še desetletja po koncu 2. svetovne vojne najpogosteje izvajani slovenski simfonični skladbi. Slavko Osterc je bil mentor mnogim skladateljskim generacijam, ki so prevzele ideje atonalne šole in [[dodekafonija|dodekafonije]] oz. so pripadale njegovemu krogu. Med prvimi njegovimi učenci so bili [[Karol Pahor]] (1896-1974), [[Pavel Šivic]] (1908-1995), [[Marijan Lipovšek]] (1910-1995), [[Franc Šturm]] (1910-1943), zadnji perspektivnejši učenec pa je bil [[Primož Ramovš]] (1921-1999). Poleg Osterca je bil najvplivnejši skladateljski pedagog Lucijan Marija Škerjanc. Bil je mentor mnogim po vojni delujočim skladateljem.
==== Glasba v obdobju NOB ====
V času [[NOB]] so nastale potrebe po skladbah, ki bi bile dostopne ljudskim množicam, zato so se modernistični koncepti v slovenski glasbi vse do leta 1950 nekoliko omilili. Glasbo, ki je nastajala na slovenskem ozemlju med letoma 1941 in 1945, pojmujemo kot glasbo NOB. Vključuje tudi ponarodele in ljudske borbene oz. puntarske pesmi, delavske pesmi iz obdobja [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]], [[fašizem|protifašistične]] pesmi iz [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] in nekatere priredbe pesmi drugih narodov (npr. [[Rusija|ruska]]: ''Bratje le k soncu svobodi'', [[poljska]]: ''Nabrusimo kose'', itd.). V štirih letih je približno 50 skladateljev-partizanov skomponiralo 500 skladb, večji del [[pevski zbor|zborovskih]], pa tudi vokalno-instrumentalnih in v manjši meri samo instrumentalnih. V tem času je bilo izdanih približno 40 pesmaric z [[notni zapis|notnim zapisom]]. Po obdobju kulturnega molka je bila izvajana predvsem zborovska glasba na partizanskih zborovanjih, razvoju pa je pridonesel tudi [[Radio OF]]. Skladbe, zasnovane večinoma na preprostih, a uporabnih in učinkovitih besedilih, so tudi v [[harmonija (glasba)|harmonskem]] in [[ritem|ritmičnem]] smislu enostavne in komponirane v slogu ljudske [[melodija|melodike]]. Manjše število izključno instrumentalnih skladb so v tem obdobju ustvarili [[Blaž Arnič]], [[Filip Bernard]], [[Demetrij Žebre]] in [[Bojan Adamič]], [[Pavel Šivic]] in [[Karol Pahor]] (sicer mdr. tudi avtor partizanskih zborovskih pesmi ''Komandant Stane'', ''Na juriš''). Med pretežno vokalne skladatelje tega obdobja sodijo [[Marjan Kozina]] (''Hej tovariši'', ''Naša vojska''), [[Ciril Cvetko|Ciril]] in [[Dragotin Cvetko]], [[Rado Simoniti]] (''Bosa pojdiva''), [[Janez Kuhar]] (''Jutri gremo v napad''), [[Drago Korošec]], [[Svetozar Marolt]], [[Franc Šturm]], [[Radovan Gobec]] (''Bohor je vstal'', ''Pesem o svobodi''), [[Viktor Mihelčič]] (''Domovina naša je svobodna''), [[Makso Pirnik]] (''Smrt v Brdih'').
==== Druga polovica 20. stoletja ====
Po vojni je večina pred- in medvojnih skladateljev nadaljevala svoje delo, tisti, ki so bili pred vojno modernisti, so se le polagoma vrnili nazaj k radikalnejšemu iskanju nove glasbe. Po letu 1945 je prevladoval [[postromantična glasba|postromantični]] slog, proti koncu petdesetih let 20. stoletja pa so se vendarle razmahnili [[glasbeni neoklasicizem|neoklasicizem]], [[glasbeni neobarok|neobarok]], [[glasbeni ekspresionizem|ekspresionizem]], [[dodekafonija]], [[atonalnost]], [[aletatorika]], [[eksperimentalna glasba]], [[elektroakustična glasba]] in končno [[glasbeni postmodernizem|postmodernizem]]. Glasbeni ustvarjalci, ki so večino svojih del ustvarili po 2. svetovni vojni in so zaznamovali 2. polovico 20. stoletja slovenske resne glasbe, so [[Aleksander Lajovic]] (1920-2011), [[Božidar Kantušer]] (1921-1999), [[Zvonimir Ciglič]] (1921-2006), [[Vladimir Lovec]] (1922-1992), [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (1922-2008), pianist, skladatelj in pionir slovenske elektroakustične glasbe [[Janez Matičič]] (1926-2022), muzikolog, skladatelj in etimolog [[Pavel Merku]] (1927-2014), [[Milan Stibilj]] (1929-2014), pretežno zborovski skladatelj [[Jakob Jež]] (1928-2022), [[Samo Vremšak]] (1930-2004), [[Dane Škerl]] (1931-2002), [[Ivo Petrić]] (1931-2018), [[Alojz Srebotnjak]] (1931-2010), [[Igor Štuhec]] (*1932), [[Darijan Božič]] (1933-2018), pozavnist in [[avantgarda|avantgardistični]] eksperimentalist [[Vinko Globokar]] (*1934), akademika [[Lojze Lebič]] (*1934) in [[Božidar Kos]] (1934-2015), [[Pavel Mihelčič]] (*1937), [[Marijan Gabrijelčič]] (1940-1998), [[Maks Strmčnik]] (*1948), eden najproduktivnejših skladateljev [[Jani Golob]] (*1948), [[Uroš Rojko]] (*1954), skladatelj elektroakustične glasbe [[Bor Turel]] (*1954), [[Aldo Kumar]] (*1954), [[Tomaž Svete]] (*1956), [[Marko Mihevc]] (*1957).
==== Elektroakustična glasba ====
Slovenski skladatelji so se sprva seznanjali z [[elektroakustična glasba|elektroakustično glasbo]] v okviru tovrstnih razvojnih središč v tujini, od leta 1971 tudi v [[Beograd]]u, tedaj glavnem mestu države. Začetki slovenske elektronsko proizvedene glasbe segajo v leto 1961, ko je [[Darijan Božič]] ustvaril scensko glasbo k drami [[Peter Božič|Petra Božiča]] ''Vojaka Jošta ni''. Z razvojem tehnične opreme in njenim obstojem na slovenskem se je začela razvijati tudi glasba. Pomembna pionirja slovenske elektroakustične glasbe sta bila [[Janez Matičič]], ki je od leta 1966 deloval s skupino [[Pierre Schaeffer|Pierra Schaefferja]] v [[Pariz]]u ter [[Vinko Globokar]], ki je sodeloval pri zvočnih raziskavah v okviru pariškega [[Pompidoujev center|Pompidoujevega centra]]. Sicer je prvo elektroakustično skladbo v ožjem pomenu leta izdelal [[Milan Stibilj]] v elektronskem studiu v [[Utrecht]]u. To je bila skladba ''Mavrica'' za štirikanalni [[magnetofonski trak]]. V 70. letih 20. stoletja sta se z elektroakustično glasbo ukvarjala tudi [[Lojze Lebič]], [[Jakob Jež]], kasneje še [[Aldo Kumar]], [[Brina Jež Brezavšček]], [[Tomaž Svete]]. Najpomembnejši je [[Bor Turel]], ki nepretrgoma ustvarja elektroakustično glasbo od 70-ih let do danes, intermedijsko in multimedijsko pa jo povezuje tudi z drugimi umetnostmi.
== Zabavna glasba ==
Podobno kot v dugih državah zahodne Evrope, se je v ožjem smislu [[zabavna glasba]] v Sloveniji začela pojavljati v prvi polovici 19. stoletja kot [[ples]]na glasba (npr. [[valček|valčki]]), ki so jo komponirali amaterski skladatelji. Komponirali so jo tudi skladatelji, ki jih sicer prištevamo med avtorje resne glasbe (bratje [[Ipavec|Ipavci]], [[Jurij Mihevec]]). Priljubljene so bile [[spevoigra|spevoigre]], [[opereta|operete]], [[koračnica|koračnice]], [[uvertura|uverture]], [[potpuri]]ji in lahkotna [[salonska glasba]]. Pomemben skladatelj tovrstne glasbe je bil [[Viktor Parma]] (1858-1924), kasneje [[Janko Gregorc]] (1905-1989), ki je najbolj poznan po opereti ''[[Melodije srca]]''), pa tudi [[Radovan Gobec]] (1909-1995; njegova najbolj priljubljena spevoigra je ''Kresniček'' iz leta 1928). Po drugi svetovni vojni se je pod zahodnoevropskim in ameriškim vplivom ljudskih popevk, [[muzikal]]a, [[jazz]]a, operetne in [[filmska glasba|filmske glasbe]] začela razvijati [[popularna glasba]] oz. pop glasba, katere osnovna glasbena oblika je popevka, navadno 3 minutna skladba z vodilnim vokalnim [[part]]om in instrumentalno spremljavo. Vodilno vlogo pri razvoju slovenske pop glasbe sta odigrala radio in televizija ter leta 1945 ustanovljeni [[Plesni orkester Radia Ljubljana]] (PORL), danes imenovan Big Band RTV Slovenija. Od svojega začetka do danes je ostal edini poklicni zabavnoglasbeni orkester v državi. Do začetka 80. let 20 stoletja, ko so se začeli pojavljati privatni [[glasbeni studio|glasbeni studii]], je velika večina posnetkov nastala v studiu 14 Radia Slovenija. Leta 1962 je RTV Slovenija ustanovila [[festival]] [[Slovenska popevka]], ki deluje s pomočjo plesnega in revijskega orkestra radijske hiše. Festival je bil več desetletij osrednja prireditev na področju zabavne glasbe, zanj pa so bili ustvarjene mnoge danes zimzelene popevke. Prvi dve leti odvijal na [[Bled]]u, od leta 1964 do danes pa vsakoletno poteka v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Najvidnejši skladatelji in aranžerji iz t. i. »zlatih let« slovenske popevke so [[Bojan Adamič]], [[Jože Privšek]], [[Jure Robežnik]], [[Mojmir Sepe]] (Mojzes), [[Janez Gregorc]], [[Ati Soss]], [[Tadej Hrušovar]], [[Dečo Žgur]], idr., v skupino najuspešnejših piscev besedil za popevke pa sodijo [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Branko Šömen]], [[Gregor Strniša]], [[Elza Budau]], [[Dušan Velkaverh]] in [[Miroslav Košuta]]. Hkrati s skladbami so se proslavili predvsem pevci, in sicer [[Majda Sepe]] (''Med iskrenimi ljudmi''), [[Marjana Deržaj]] (''Poletna noč''), [[Elda Viler]] (''Lastovka''), [[Oto Pestner]] (''Mati bodiva prijatelja''), [[Edvin Fliser]], [[Alfi Nipič]], [[Alenka Pinterič]], [[Tatjana Dremelj]], [[Ivo Mojzer]], [[Branka Kraner]] idr. Od leta 1978 na [[Primorska|Primorskem]] redno poteka festival [[Melodije morja in sonca]]. Med letoma 1984 in 1991 je v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] deloval festival slovenskega [[šanson]]a, ki je ponovno zaživel po letu 2000 v organizaciji Radia Slovenije v domicilnem studiu 14.
=== Jazz ===
Prvi jazzovski ansambel v Sloveniji je že leta 1922 osnoval [[Miljutin Negode]] (1889-1986). Imenoval se je ''Original jazz Negode'' in izvajal [[improvizacija (glasba)|neimprovizirano]] plesno jazzovsko glasbo, sledili so mu [[Ernest Švara]] z ansamblom ''Odeon'' (1925), [[Bojan Adamič]] z orkestrom ''Broadway'' in [[Oto Jugovec]] z ansamblom ''Veseli berači'' (1939). Po 2. svetovni vojni so člani Adamičevega ansambla sestavili [[Plesni orkester Radia Ljubljana]] (PORL), v petdesetih letih je [[Urban Koder]] osnoval ''Ljubljanski jazz ansambel'', sledil mu je ''ansambel Mojmirja Sepeta'' in ''Akademski plesni orkester'', ki ga je vodil [[Franc Kapus]]. Poleg PORL-a, ki se je kasneje preimenoval v Big Band, v vrhunsko formo pa ga je spravil skladatelj in dirigent [[Jože Privšek]], so nekaj desetletij delovali [[Greentown jazz band]], [[New Swing Quartet]], [[Quatebriga]], [[Miladojka Youneed]], idr. Konec 20. stoletja je začel v Ljubljani delovati ''Jazz club Gajo''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jazzclubgajo.com/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 |title=Jazz club Gajo |accessdate=2012-01-28 |archive-date=2011-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111111112934/http://www.jazzclubgajo.com/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111111112934/http://www.jazzclubgajo.com/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 |date=2011-11-11 }}</ref>, ki je tedensko prirejal koncerte jazzovske glasbe. Pomembni slovenski jazzovski glasbeniki-improvizatorji so: [[Petar Ugrin]] (trobenta), [[Ratko Divjak]] in [[Aleš Rendla]] (bobni), [[Tomaž Grom]], [[Žiga Golob]] (kontrabas), [[Silvester Stingl]], [[Dejan Pečenko]], [[Blaž Jurjevčič]] (klavir); idr. Pomemben skladatelj simfoničnega jazza je [[Janez Gregorc]], sicer avtor nekaterih znanih filmskih melodij.
=== Šanson ===
Posebno mesto v slovenski zabavni glasbi<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/najboljsi-slovenski-sansonjerji/136691 Najboljši šansonjerji leta 2005]</ref> predstavlja [[šanson]], katerega utemeljitelj je [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]]. Pojmovanje šansona je precej ohlapno, saj ga večina glasbenih skupin povezuje s slogom francoskih kantavtorjev, ko so začeli delovati v 2. polovici 20. stoletja [[Jacques Brel]], [[Yves Montand]], [[Edith Piaf]], spet drugi pa v njem iščejo možnost osebne ali epske izpovedi s poudarkom na kvaliteti besedila in manjšim popevkarskim bliščem<ref>[http://zkpprodaja.si21.com/sl/Sanson/FESTIVAL_SLOVENSKEGA_SANSONA_2011/ Festival slovenskega šansona 2011; ZKP RTV SLO]</ref>. Med prve sodijo npr. šansoni Bojana Adamiča s pevko [[Meri Avsenak]] (poudarek je na melodiki in spevnosti glasbe), predstavnika slednje pa sta [[Iztok Mlakar]] in [[Jure Ivanušič]].
=== Narodnozabavna glasba ===
[[Slika:Slak lojze.jpg|thumb|left|250px|[[Lojze Slak]] leta 2008]]
Narodnozabavna glasba je pomemben del slovenske množične glasbene kulture. Izhaja iz narodnega, tj. ljudskega glasbenega izročila, razvijati pa se je začela v 2. polovici 20. stoletja. Zanjo so značilne kratke (podobno kot pri zabavni glasbi, približno 3-minutne) vokalno-instrumentalne skladbe v ritmu [[polka|polke]] ali [[valček|valčka]] oz. v slogu [[Alpe|alpske]] poskočnice. Besedila teh pesmi opevajo veselje do življenja, domovino, podeželje in dom, ljubezen do bližnjih in do vina. Pevca (ali več pevcev) navadno spremlja [[trio]], [[kvartet]] ali kvintet, v katerih so glasbila [[harmonika]], [[trobenta]], [[kitara]], [[kontrabas]], ali [[bariton (glasbilo)|bariton]]. Utemeljitelj narodnozabavne glasbe je [[Ansambel bratov Avsenik]] (najbolj znana in največkrat izvajana je instrumentalna polka ''[[Na Golici]]'' in ima 600 priredb). Njihov zgled doma in v tujini posnema več kot 10.000 podobnih glasbenih skupin, predvsem v alpskih državah; v Avstriji, Švici in Nemčiji, kjer to glasbeno zvrst imenujejo »oberkrainer« (po »Oberkrainer Quintett«, nemškemu prevodu za avsenikov Gorenjski kvintet). Avseniki so od začetka svojega delovanja do danes prodali preko 36 milijonov plošč (glej tudi ''[[seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev]]''). V Sloveniji je v polovici stoletja obstoja narodnozabavne glasbe približno 500 glasbenih ansamblov ustvarilo 12.000 skladb. Prvi in glavni spodbujevalec pri nastajanju narodnozabavnih skladb je bil [[Radio Ljubljana]] z oddajo ''Četrtkov večer domačih pesmi in napevov''. Oddaja, katere prvi urednik je bil skladatelj [[Janez Bitenc]], je bila v radijski program uvedena leta 1953 in neprekinjeno deluje vse do danes. Pomembni ustvarjalci slovenske narodnozabavne glasbe so še [[ansambel Lojzeta Slaka]], [[ansambel Mihe Dovžana]], [[Štirje Kovači]], [[Veseli planšarji]], [[Henček in njegovi fantje]], [[Štajerskih sedem]], itd. Prvi pisec besedil za ansambel bratov Avsenik je bil [[Souvan|Ferry Souvan]], ki je bil s tem prvi pisec narodnozabavnih besedil nasploh. Po njem se imenuje nagrada za življenjsko delo v okviru tega glasbenega žanra. Pobudniki za nastajanje novih skladb so tudi številne prireditve, televizijske oddaje (na TV Slovenija neprekinjeno od leta 1960), tekmovanja in festivali v Sloveniji in zamejstvu. Od leta 1994 deluje [[Radio Veseljak]], ki predvaja večji del narodnozabavno glasbo.
[[Slika:Laibach wracku raciborz 07 2010 009.jpg|thumb|[[Laibach]]]]
=== Rock in pop-rock ===
Ustvarjalci slovenske rock glasbe so se začeli pojavljati v začetku 70. let 20. stoletja, le malo pa je takih, ki niso svoje glasbe hkrati približevali tudi slogovnim smernicam pop-glasbe, nekateri tudi vplivom jazza. V začetku so rockovski ansambli priredili večje število tujih rockovskih skladb oz. so ustvarjali pod močnim vplivom [[Bob Dylan|Boba Dylana]], [[Janis Joplin]], skupine [[Rolling Stones]], [[Jimi Hendrix|Jimija Hendrixa]], idr. Po vzoru popevkarjev so delovale so skupine [[Mladi levi]], [[Kameleoni (glasbena skupina)|Kameleoni]], [[Boomerang|Bumerang]], [[Srce (glasbena skupina)|Srce]]. V manjši meri so se pojavljali tudi vplivi [[punk]]a, predstavnik je skupina [[Pankrti]], ter [[metal]]a, katerega prvi slovenski predstavnik je skupina [[Pomaranča (glasbena skupina)|Pomaranča]]. Posebno mesto zaseda skupina [[Laibach]] z gibanjem [[Neue Slowenische Kunst|NSK]].
Med najvidnejše slovenske pop-rock skupine sodijo [[Hazard (skupina)|Hazard]], [[Gu-gu]], [[Čuki]], [[Pepel in kri]], [[Videosex]], [[Avtomobili]], [[Big foot mama]], [[Moulin rouge]], [[Lačni Franz]], [[Na lepem prijazni|NLP]] (s pridihom jazza), [[Buldožer (glasbena skupina)|Buldožer]]. V začetku 21. stoletja so najbolj priljubljene skupine [[Terrafolk]], [[Dan D (skupina)|Dan D]] in [[Siddharta]].
Med najpopularnejše [[kantavtor]]je sodijo Andraž Hribar, [[Tomaž Domicelj]], [[Andrej Šifrer]], [[Vlado Kreslin]], [[Peter Lovšin]], [[Janez Bončina]], [[Marko Brecelj]], [[Tomaž Pengov]], [[Jani Kovačič]], [[Adi Smolar]], [[Aleksander Mežek]], [[Zoran Predin]], [[Jan Plestenjak]], [[Neisha]], idr.
== Odrska dela ==
=== Opera ===
[[Slika:Opera-Ljubljana.JPG|thumb|[[Ljubljanska opera]]]]
Kronološki pregled slovenskih opernih del od svojih začetkov do 2. svetovne vojne:
{{Div col|cols=2}}
*1780 - ''Belin'', Jakob Frančišek Zupan (prva slovenska opera; kratko delo, neohranjeno)
*1789 - ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi'', Janez Krstnik Novak (pevski vložki k veseloigri A. T. Linharta)
*1798 - ''Il genio insubre'', Franc Pollini
*1798 - ''La casetta nei boschi'', Franc Pollini
*1829 - ''Ein ungetreuter Diener seiner Frau'', Jurij Mihevec (spevoigra)
*1829 - ''Das Reimspiel'', Jurij Mihevec (spevoigra)
*1859 - ''Jamska Ivanka'', Miroslav Vilhar (spevoigra)
*1866 - ''Tičnik'', Benjamin Ipavec (spevoigra)
*1872 - ''Gorenjski slavček'', Anton Foerster (prva izvirna slovenska opera)
*1891 - ''Teharski plemiči'', Benjamin Ipavec
*1894 - ''Urh, grof celjski'', Viktor Parma
*1896 - ''Kres'', Gran Gerbič
*1896 - ''Ksenija'', Viktor Parma
*1897 - ''Stara pesem'', Viktor Parma
*1907 - ''Lepa Vida'', Risto Savin
*1913 - ''Nabor'', Fran Gerbič
*1919 - ''Zlatorog'', Viktor Parma
*1921 - ''Gosposvetski sen'', Risto Savin
*1921 - ''Krst pri Savici'', Slavko Osterc
*1923 - ''Matija Gubec'', Risto Savin
*1923 - ''Osveta'', Slavko Osterc
*1925 - ''Kralj Edip'', Slavko Osterc
*1927 - ''[[Črne maske]]'', Marij Kogoj
*1928 - ''Iz komične opere'', Slavko Osterc
*1929 - ''Krog s kredo'', Slavko Osterc
*1930 - ''Dandin v vicah'', Slavko Osterc
*1930 - ''Medea'', Slavko Osterc
*1930 - ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'', Matija Bravničar
*1930 - ''Saloma'', Slavko Osterc
*1941 - ''Hlapec Jernej in njegova pravica'', Matija Bravničar
{{Div col end}}
=== Balet ===
Slovenci so se v okviru gostujočih opernih predstav prvič seznanili z [[balet]]om v 18. stoletju, prvi poklicni baletni ansambel pa je začel delovati šele leta 1918 v [[Ljubljanska opera|ljubljanski Operi]]. Prva predstava je bila leta 1919, ''Ugrabljna Evelina'' skladatelja [[Jaromír Weinberger|Jaromira Weinbergerja]]. Hkrati je začela delovati baletna šola [[Narodno gledališče Ljubljana|Narodnega gledališča]], kjer so tuji, predvsem [[Čehi|češki]] plesalci začeli vzgajati prve slovenske balerine in baletnike. Po letu 1945 je bil osnovan tudi baletni ansambel [[SNG opera Maribor|mariborske Opere]]. Prva slovenska baletna glasba je [[pantomima]] [[Josip Ipavec|Josipa Ipavca]] ''Možiček'' iz leta 1912. [[Krstna izvedba|Krstno]] so jo uprizorili igralci<ref>Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987; Balet, zv. 1, str. 175-178.</ref>. Leta 1918 je [[Risto Savin]] skomponiral balet ''Plesna legendica''; sledile so mu skladbe, namenjene izključno baletu, čeprav so bile [[koreografija|koreografsko]] obdelane tudi take, ki v svoji prvotni ideji niso bile baletno zasnovane. Med najvidnejše slovenske koreografe 20. stoletja sodijo [[Pia Mlakar|Pia]] in [[Pino Mlakar]], [[Henrik Neubauer]], [[Metod Jeras]], [[Peter Golovin]] in [[Iko Otrin]]. V prvih 50. letih svojega delovanja (1919-1969) je ljubljanski balet<ref>Petdeset let slovenskega baleta, Opera in Balet SNG, 1970; str. 66. {{COBISS|ID=2264094}}</ref> krstno uprizoril 120, od tega 20 slovenskih baletnih del.
Abecedni seznam slovenskih baletov oz. beletno uprizorjenih slovenskih glasbenih del:
{{Div col|cols=3}}
*''Arabeske'', Slavko Osterc
*''Arabski ples'', Lucijan Marija Škerjanc
*''Asfalt'', Pavel Mihelčič
*''Baletti'', Janez Krstnik Dolar
*''Bela krajina'', Marjan Kozina
*''Čajna punčka'', Risto Savin (1922)
*''Divertissements'', Matija Bravničar
*''Dogodek v mestu Gogi'', Pavel Šivic
*''Dragi Miha'', Jani Golob
*''Ekspresije'', Lojze Lebič
*''Ekstaza smrti'', Alojz Srebotnjak
*''Eleuthera'', Igor Štuhec
*''Flamska legenda'', Božidar Kantušer
*''Gazele'', Lucijan Marija Škerjanc
*''Gluha okna'', Darijan Božič
*''Godec'', Vilko Ukmar
*''Gorenjske bajke'', Marjan Kozina
*''Ilova gora'', Marjan Kozina
*''Iluzije'', Slavko Osterc (1941)
*''Iz satanovega dnevnika'', Slavko Osterc
*''Ježeva hišica'', Kruno Cipci
*''Korant'', Lojze Lebič
*''Kraška suita'', Alojz Srebotnjak
*''Kresna noč'', Božidar Kantušer
*''Kurent'', Ivo Petrić
*''Lepa Vida'', Vilko Ukmar
*''Mali mornarji'', Darijan Božič
*''Mařenka'', Lucijan Marija Škerjanc
*''Maska rdeče smrti'', Slavko Osterc
*''Na terasi'', Janko Gregorc
*''Nevsakdanji dan'', Anton Lajovic
*''Nezakonska mati'', Slavko Osterc
*''Nina'', Danilo Švara
*''Nori malar'', Janez Gregorc
*''Obrežje plesalk'', Zvonimir Ciglič
*''Odmevi'', Primož Ramovš
*''Opojno poletje'', Dane Škerl
*''Padlim'', Marjan Kozina
*''Peter Klepec'', Dane Škerl
*''Pika nogavička'', Kruno Cipci
*''Pinocchio'', Danilo Švara
*''Ples čarovnic'', Blaž Arnič
*''Plesna burleska'', Matija Bravničar
*''Plesni motiv'', Lucijan Marija Škerjanc
*''Po našem ljubljenem mestu'', Bojan Adamič
*''Poesies'', Igor Štuhec
*''Pogled zvezd'', Jakob Jež
*''Pohujšanje v dolini Šentflorjanski'', Kruno Cipci
*''Pomladno srečanje'', Bojan Adamič
*''Prerojenje'', Jani Golob
*''Serenada za godala'', Benjamin Ipavec
*''Simofnija št. 4'', Lucijan Marija Škerjanc
*''Sinfonia per archi'', Uroš Krek
*''Skice v ritmu'', Janez Gregorc
*''Sneguljčica'', Kruno Cipci
*''Suita za godala št. 2'', Danilo Švara
*''Suita'', Demetrij Žebre
*''Tatarska suita'', Emil Adamič
*''Tragycos'', Darijan Božič
*''Trije plesi'', Slavko Osterc
*''Trobenta in vrag'', Alojz Srebotnjak
*''Valse interrompue'', Danilo Švara
*''Vizija'', Demetrij Žebre
*''Zapeljivec'', Blaž Arnič
*''Žica'', Janez Gregorc
*''Zorenje'', Pavel Šivic
{{Div col end}}
== Filmska glasba ==
[[Film]]ska umetnost se je razvila ob prelomu stoletja in kmalu dosegla tudi Slovenijo, prva kinodvorana<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje; spletna stran MOL |accessdate=2012-01-28 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626103558/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/20-stoletje/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130626103558/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/20-stoletje/ |date=2013-06-26 }}</ref> je začela obratovati v Ljubljani leta 1907. Avtor prve izvirne slovenske filmske glasbe je [[Janko Gregorc]], in sicer za film ''O Vrba'' (1940-1945). Po naključju je avtor prvega slovenskega celovečernega filma (1931) tudi skladatelj in vsestranski umetnik [[Janko Ravnik]] (njegov film ''V kraljestvu zlatoroga'' pa je nastal še v obdobju [[nemi film|nemega filma]]). Dolgoletni spremljevalec nemega filma v Slovenski [[kinoteka|kinoteki]]<ref>http://www.csse.monash.edu.au/~pringle/silent/slovenska.html Slovenska kinoteka (v angleščini)</ref> je bil pianist in skladatelj [[Borut Lesjak]] (1931-1995). Njegova najbolj znana popevka je ''[[Ne čakaj na maj]]'', ki je bila uporabljena v istoimenskem črnobelem filmu iz leta 1957. Med prepoznavne slovenske skladatelje glasbe za film in televizijo sodijo [[Urban Koder]] (glasba za film ''Cvetje v jeseni''), [[Marjan Kozina]] ''([[Kekec (film, 1951)|Kekec]]'', ''[[Na svoji zemlji]])'', [[Bojan Adamič]] ''([[Vesna (film)|Vesna]])'', [[Marijan Lipovšek]] ''(Dobri stari pianino)'', [[Alojz Srebotnjak]] ''([[Balada o trobenti in oblaku (film)|Balada o trobenti in oblaku]])'', [[Jani Golob]] ''(Čisto pravi gusar)'', [[Dečo Žgur]] ''([[Sreča na vrvici]])'', itd. Mnogi izmed njih pišejo tudi glasbo za [[gledališče]].
== Ljudska glasba ==
{{glavni|Slovenske ljudske pesmi}}
{{Wikivir|Kategorija:Ljudske pesmi|slovenske ljudske pesmi}}
Slovenske ljudske pesmi imajo dolgo tradicijo, vendar se je njihova klasifikacija in metodično zbiranje začelo šele v 2. polovici 18. stoletja. Ena najstarejših znanih ljudskih pesmi je ''Puntarska'', katere refren »Le vkup, le vkup, uboga gmajna«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.narodne-pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=310&mp3=155 |title=Slovenske narodne pesmi: Puntarska, glasba in besedilo |accessdate=2012-01-28 |archive-date=2008-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081226120857/http://www.narodne-pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=310&mp3=155 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081226120857/http://www.narodne-pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=310&mp3=155 |date=2008-12-26 }}</ref> je bil kot prvo tiskano slovensko besedilo objavljen na letaku leta 1515.
Najbolj opazna značilnost slovenskega ljudskega glasbenega izročila se kaže v njegovi raznolikosti, ki je pogojena z [[geografija Slovenije|geografsko razčlenjenostjo]], različnostjo v kulturi posameznih slovenskih [[Statistične regije Slovenije|regij]] in nenazadnje v razčlenjenosti [[slovenščina|jezika]] na več [[Slovenska narečja|narečij]]. Slovenska ljudska glasba se v grobem deli na [[vokal]]no, vokalno-instrumentalno in izključno instrumentalno glasbo. Slednja je bila v preteklosti najbolj skromna, saj sta bili ob majhni ali nični notni pismenosti za ohranjanje glasbe iz roda v rod potrebni posedovanje glasbila in izvajalska spretnost. Pogost izraz za izvajalca ljudske glasbe je ''godec'', čeprav ni nujno, da igra na [[godala|godalni]] instrument. Večina slovenske ljudske instrumentalne glasbe je namenjena [[ples]]u<ref>[http://www.jskd.si/folklorna-dejavnost/uvod_folklora.htm Javni sklad RS za kulturne dejavnosti]</ref>. Pogosto je tudi [[pritrkavanje]], neposredno udarjanje na (cerkvene) [[zvon]]ove, pri čemer določeno zaporedje udarcev na različne zvonove ubira melodijo. Najbolj razširjena je vokalna glasba, ki jo eventuelno spremljajo glasbila in je splošno pojmovana kot ''ljudska pesem''. Tovrstna pesem je avtorsko delo anonimnih in večinoma nešolanih posameznikov ali skupin, ki jo uporablja lokalna skupnost in se ohranja le kot ustno izročilo. Pesem dobi status ljudske pesmi šele, ko je besedilu dodana tudi [[melodija]] in jo pojejo ljudski pevci. Na enak način lahko nastane in se ustno prenaša iz roda v rod tudi pesem poznanega ali šolanega pesnika/glasbenika, imenujemo pa jo ponarodela pesem. Med ponarodele lahko štejemo nekatere pesmi [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]], [[Simon Jenko|Simona Jenka]] in [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]<ref>Kumer, Zmaga: Etnomuzikologija, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1988, str. 94.</ref>. Za razliko od umetne glasbe je ljudska tesno povezana z običaji ali šegami in predstavlja njihov sestavni del.
[[Slika:Koledniki-valvasor.jpg|thumb|left|[[Kolednica|Koledniki]] <small>([[Slava vojvodine Kranjske|Valvasorjeva grafika]])</small>]]
Ljudske pesmi so vselej spremljale koledarske in osebne [[praznik]]e, [[vasovanje]], [[svatba|svatbe]], košnje, trgatve, žetve, pete so bile kot otroške tepežnice in izštevanke, [[kolednica|kolednice]], pa tudi kot [[narokovanje]], pojoče objokovanje umrlega z improviziranim besedilom. Slednji običaj je v Sloveniji izginil, na vaseh pa ga je zamenjalo bedenje ob umrlem. Obstajajo tudi ljudske nabožne pesmi (ki v osnovi niso umetno komponirana cerkvena glasba), [[seznam romarskih središč v Sloveniji|romarske]], napitnice, vojaške in druge priložnostne pesmi. Ljudske pesmi so bile do 2. polovice 20. stoletja sestavni del podeželskega vsakdanjika, s pojavom [[radio|radia]] so začele polagoma izginjati. Izraz ''narodna glasba'' oz. ''narodna pesem'' predstavlja širši pojem in vključuje ljudsko glasbo na [[narod]]ni, torej skupni ravni, medtem ko so posamezne slovenske ljudske pesmi dejansko nastajale na različnih [[etnomuzikologija|etnomuzikoloških]] območjih z izrazitimi glasbenimi značilnostmi. Kljub pogosti rabi je zato termin ''slovenska narodna glasba'' večinoma neustrezen, prav tako pa pojma ne gre zamenjevati z [[narodnozabavna glasba|narodnozabavno glasbo]].
Med najstarejše ljudske pesmi sodijo [[kolednica|koledniške pesmi]], ki so začele nastajati hkrati z običajem koledništva, obrednega obhajanja. Slovenci so ga v svoji novi domovini ob stiku z [[Rimljani|rimsko kulturo]] (6. stoletje) prevzeli po rimskem običaju<ref>[[Enciklopedija Slovenije]], Kolednica; Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991; zv. 5, str. 197.</ref> [[novo leto|novoletnega]] obhajanja, imenovanem ''calendae''. Z izjemo balad o [[Kralj Matjaž|Kralju Matjažu]] ter [[Pegam in Lambergar|Pegamu in Lambergarju]] se v slovenski ljudski pesmi junaštvo in bojevitost ne pojavljata<ref>Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992; Ljudska pesem, zv. 6, str. 289.</ref>. Besedila pripovedujejo o ljudskih [[običaj]]ih, oblačilih, o delu, o socialnih razmerah, čustvovanju, o nesrečni ljubezni, usodi, vojni in o legendah. Iz njih je mogoče izluščiti kulturnozgodovinske podakte o deželi, dobiti vpogled v mišljenje prebivalcev in dobiti predstavo o materialni kulturi. Po zgradbi besedila, vsebinskih značilnostih in glasbeni strukturi je mogoče sklepati na čas in okoliš nastanka ljudske pesmi.
=== Glasbene značilnosti slovenske ljudske pesmi ===
[[Slika:Citera kiendel.jpg|thumb|[[Citre]]]]
Večina pesmi ima [[dur]]ovsko melodijo, manjše število jih je v okvirih [[malotonska lestvica|malotonskih]] lestvic in [[pentatonika|pentatonike]]. Melodično gibanje je v glavnem [[diatonika|diatonično]], petje pa [[silabika|silabično]] (po en [[zlog]] na en ton). Razmeroma redko se pojavlja [[refren]], pri čemer gre največkrat za ponovitev verza v zadnji kitici [[lirika|ljubezenskih]] ali [[epika|pripovednih pesmi]]. Včasih ga predstavljajo vokalni elementi [[vriskanje]], [[jodlanje]], pripevi iz nesmiselnih glasov, posnemanja glasbil, ipd. [[Enoglasje|Enoglasno]] petje je zelo redko, najbolj pogosto je dvoglasno petje, pri čemer je melodija peta v vzporednih [[Velika terca|terca]]h ali [[seksta]]h. V [[Bela krajina|Beli krajini]], predvsem pa v [[Rezija|Reziji]], se je ohranilo dvoglasno petje z [[bordun]]om, pri čemer nižji glas neprestano drži en ležeči ton (bordun), zgornji pa poje melodijo pesmi. Rezijanska kultura pozna tudi specifičen način petja, danes pogosto poimenovano "grleno". Obe prvini je predstavila<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=TOI3VnYRa2I Skupina Katalena, pesem Da göra ta Škarbinina na spletni strani Youtube]</ref> slovenska zabavno-glasbena skupina [[Katalena (glasbena skupina)|Katalena]] z uspešnico ''Da göra ta Škarbinina''.<ref>[http://www.radiostudent.si/article.php?sid=3232 Radio Študent, Cigule migule, oddaja o glasbi; Rezija]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
=== Glasbila v slovenski ljudski glasbi ===
Ljudska glasbila se razlikujejo glede na geografsko lego, pa tudi glede na obdobje, v katerem so na območje Slovenije prišla oz. se tu razvila<ref>[http://folkslovenija.org/clani/vruja Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija: Vruja, tradicionalna istrska glasba]</ref><ref>[http://www.trutamora-slovenica.si/glasbila.htm Trutamora Slovenica: Seznam slovenskih ljudskih glasbil in njihov slikovni prikaz]</ref>. Mednje štejemo tudi nekatera [[aerofoni instrumenti|aerofona glasbila]] iz umetne glasbe. Najbolj uporabljana so:
{{Div col|cols=3}}
*[[bajs]] (istrski bas z dvema črevnatima strunama)
*[[bombardon]]
*[[citre]] (akordične, bordurske, violinske, harfne in kitarne)
*[[drumlica]]
*[[dude]] (meh) in diple z mehom
*[[dvojnice]] (dvojne piščali)
*[[violina|gosli]] (citira ali violina)
*[[harmonika]] (predvsem diatonična ali »frajtonarica«)
*[[kitara]]
*[[klarinet]]
*[[klopotec]]
*[[lončeni bas]] (gudalo, muga ali vugaš)
*mala ročna [[lajna]]
*[[mali bas]] (brunkula ali violončelo)
*[[mali boben]]
*[[okarina]] (glinena vodna piščal)
*[[oprekelj]] (cimbale)
*[[rog (glasbilo)|rog]]ovi (živalski ali iz lubja)
*[[sopele]] ali roženice (istrska netemperirana glasbila)
*[[šurle]] (dvojno piskalo z enojnim trsnim jezičkom)
*[[tamburica]]
*[[tamburin]]
*[[trstenke]] (trstene panove piščali)
*[[zvon]]ovi
*[[žvegle]] (lesene prečne piščali brez poklopcev)
*[[žvrgolec]] (lončeni konjiček)
*improvizirana zvočila (suhi jesenski plodovi, piskanje na list, žlice, itd.)
* bas
* bariton
* gosli oziroma violina
{{Div col end}}
== Slovenska glasbena publicistika ==
Čeprav so se zapisi o slovenski glasbi pojavljali že mnogo prej, so se [[periodične publikacije]] razmahnile v 2. polovici 19. stoletja. Do 2. svetovne vojne so bile to ''Cäcilia'' (1857-1859), ''Cerkveni glasbenik'' (1878-1945), ''Glasbene zore'' (1900), ''Novi akordi'' (1910-1914), ''Pevec'' (1921-1938), ''Zbori'' (1925-1934), ''Nova muzika'' (1928-1929). Glasbena [[kritika]] se je razširila tudi v dnevnem tisku. Po letu 1945 so se pojavila mnoga druga glasila. Zborovsko glasbo povzemajo ''Naši zbori'' (1964- danes), mladinsko glasbo ''Grlica'' (1953-danes), gibanja sodobne glasbe je povzemala ''Slovenska glasbena revija'', (1951-1960), ''glasilo društva'' [[Glasbena mladina Slovenije]], ''Muzikološki zbornik'' (1965-1989), in drugi. Za podrobnosti glej ''[[seznam slovenskih glasbenih in muzikoloških periodičnih publikacij]]''. Osrednja slovenska knjižnična glasbena zbirka je v [[NUK|Narodni univerzitetni knjižnici]], sledijo knjižnica muzikološkega inštituta [[ZRC SAZU]], knjižnica oddelka za muzikologija [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske Fakultete v Ljubljani]], idr., ki hranijo predvsem teoretično gradivo. Sicer delujejo pomembni notni [[arhiv]]i v okviru [[Ljubljanska opera|SNG Opere]], [[Slovenska filharmonija|Slovenske filhramonije]], [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]] ter Radia Slovenija, ki ima najobsežnejši fonotečni arhiv v državi. Za podrobnosti glej ''[[seznam slovenskih glasbenih arhivov in knjižnic]]''.
== Slovenske nagrade s področja glasbe ==
*[[Kozinova nagrada]], najvišje strokovno priznanje za [[skladatelj]]e, od leta 1994 jo podeljuje [[Društvo slovenskih skladateljev]]
*[[Betettova nagrada]], podeljuje jo [[Društvo glasbenih umetnikov Slovenije]] (DGUS), ki podeljuje tudi t. i. Betettove listine
*[[Škerjančeva nagrada]], najboljšim dijakom in pedagogom<ref>[http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/21408/detail.html Škerjančeve nagrade na spletni strani MOL]</ref> jo podeljuje [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana]]
*[[Gallusova plaketa]] in Gallusova listina, za dosežke na področju glasbene dejavnosti te nagrade podeljuje [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti]] (JSKD)<ref>[http://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/uvod_priznanja.htm Priznanja sklada JSKD]</ref>
*[[Bumerang (nagrada)|Bumerang]] in [[Zlati zidak]], priznanje za ustvarjalce s področja zabavne glasbe, podeljuje ga [[RTV Slovenija]]
*[[Zlati petelin (nagrada)|Zlati petelin]], od leta 1995<ref>[http://www.finance.si/20670/Zlati_petelin_2002 Zlati petelin 2002; spletna stran časnika Finance]</ref>
*na glasbeno področje deloma posegajo še naslednje nagrade:
** [[Ježkova nagrada]], ki jo [[RTV Slovenija]] podeljuje za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti
** [[Prešernova nagrada]] in [[nagrada Prešernovega sklada]], najvišji [[priznanje|priznanji]] Republike [[Slovenija|Slovenije]] za dosežke na področju [[umetnost]]i
** študentska in univerzitetna Prešernova nagrada; najvidnejšim študentom ju podeljuje [[Univerza v Ljubljani]] oz. posamezne fakultete
** Maroltova plaketa in Maroltova listina, za dosežke v okviru [[folklora|folklorne]] dejavnosti ju podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
**[[Župančičeva nagrada]], ki jo podeljuje [[Mestna občina Ljubljana]] (MOL). Prejmejo jo tisti ustvarjalci, ki s svojimi izjemnimi stvaritvami na področju kulture pomembno oblikujejo kulturno življenje v MOL.
{{stublist}}
== Sklici in viri ==
{{opombe|3}}
== Literatura ==
<div class="references-small">
*Budkovič, Cvetko: Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem, I/II; Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1992/1995 {{COBISS|ID=51999488}}
*Cvetko, Dragotin: Stoletja slovenske glasbe, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1964 {{COBISS|ID=20106496}}
*Cvetko, Dragotin: Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (1-3), Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1957,1959,1960 {{COBISS|ID=2160129}}
*Cvetko, Dragotin: Slovenska glasba v evropskem prostoru, Slovenska matica, Ljubljana, 1991 {{COBISS|ID=23768832}}
*Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, zbornik referatov, ZRC SAZU, Ljubljana, 1997 {{COBISS|ID=72407808}}
*Höfler, Janez: Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na slovenskem, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1978 {{COBISS|ID=24112640}}
*Klemenčič, Ivan: Slovenski glasbeni ekspresionizem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988 {{COBISS|ID=4013312}}
*Korez Korenčan, Darja: Čarobni zvoki slovenskih orkestrov, Ljubljana, Forma 7, 2003 {{COBISS|ID=125397504}}
*Korez Korenčan, Darja: Družinske vezi slovenskih glasbenikov, Ljubljana, Forma 7, 2005 {{COBISS|ID=223206656}}
*Korez Korenčan, Darja: Slovenski glasbilarski mojstri, Ljubljana, Forma 7, 2003 {{COBISS|ID=122411264}}
*Križnar, Franc: Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1992 {{COBISS|ID=28697088}}
*Križnar, Franc: Sto slovenskih glasbenikov, Ljubljana, Prešernova družba, 2002 {{COBISS|ID=120433152}}
*Križnar, Franc: Sto slovenskih skladateljev, Ljubljana, Prešernova družba, Vrba, 1997 {{COBISS|ID=68153344}}
*Kuret, Primož: Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=7943169}}
*Kuret, Primož: Slovenski skladatelji v portretih Saše Šantla, Ljubljana, DZS, 2005 {{COBISS|ID=221113088}}
*Kuret, Primož: Sto slovenskih opernih zvezd, Ljubljana, Prešernova družba, 2005 {{COBISS|ID=222411776}}
*Neubauer, Henrik: Vodnik po operah slovenskih skladateljev, Ljubljana; Forma 7, 2000 {{COBISS|ID=108228608}}
*O'Loughlin, Niall: Novejša glasba v Sloveniji, Ljubljana : Slovenska matica, 2000 {{COBISS|ID=108473856}}
*Rijavec, Andrej: Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma, Slovenska matica, Ljubljana, 1967 {{COBISS|ID=5212928}}
*Sojar Voglar, Črt: Skladateljske poti po letu 1900; Društvo slovenskih skladateljev, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=219296768}}
*Slovenske ljudske pesmi (zvezki I-V), Slovenska matica, Ljubljana, 1970-2007 {{COBISS|ID=18369025}}
*Trobina, Stanko: Slovenski cerkveni skladatelji, Založba obzorja Maribor, 1972 {{COBISS|ID=7248129}}
*Vodušek, Valens: Etnomuzikološki članki in razprave, zbornik; Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 {{COBISS|ID=121543680}}
</div>
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Music of Slovenia|slovenska glasba}}
*'''izobraževalne ustanove:'''
**[http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/muzikologija/o_nas.htm Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090613045359/http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/muzikologija/o_nas.htm |date=2009-06-13 }}
**[http://mi.zrc-sazu.si/sl/predstavitev#v Muzikološki inštitut ZRC SAZU]
**[http://www.ag.uni-lj.si/ Akademija za glasbo v Ljubljani]
**[http://www.kgbl.si/ Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana]
**[http://www.konservatorij-maribor.si Konservatorij za glasbo in balet Maribor]
**[http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=64 Glasbeni oddelek Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211140334/http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=64 |date=2012-02-11 }}
**[http://www.gsvelenje.si/ Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Velenje]
**[http://www.glasbena-sola-music.si Glasbena šola Music, Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200926085201/http://www.glasbena-sola-music.si/ |date=2020-09-26 }}
*'''produkcija in reprodukcija resne glasbe:'''
**[http://www.rtvslo.si/ars/ Radio Slovenija - Program Ars]
**[http://www.dss.si/ Društvo slovenskih skladateljev (DSS)]
**[http://www.sigic.si/ SIGIC - Slovenski glasbenoinformacijski center]
**[http://www.rtvslo.si/glasbenaprodukcija Glasbena produkcija RTV Slovenije]
*'''glasbena prizorišča:'''
**[http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0201 Cankarjev dom Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120115033710/http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0201 |date=2012-01-15 }}
**[http://www.ljubljanafestival.si/ Festival Ljubljana (Ljubljanske Križanke)]
**[http://www.nd-mb.si/ Dvorana Union Maribor]
**[http://www.kulturnidom-ng.si/aktualno.html Kulturni dom Nova Gorica]
**[http://www.galahala.com/ Metelkova Gala hala]
**[http://www.kinosiska.si/sl/dogodki/glasba/ Prostor urbane kulture Kino Šiška] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208091213/http://www.kinosiska.si/sl/dogodki/glasba/ |date=2012-02-08 }}
**[http://www.festival-lent.si/ Festival Lent Maribor]
*'''profesionalni ansambli:'''
**[http://www.rtvslo.si/bigband/ Big Band RTV Slovenija]
**[http://www.rtvslo.si/simfoniki/index2.php Simfonični orkester RTV Slovenija]
**[http://www.filharmonija.si/ Slovenska filharmonija]
**[http://www.opera.si/ SNG Opera in balet Ljubljana]
**[http://www.sng-mb.si/#opera-balet SNG Opera in balet Maribor]
**[http://www.filharmonija.si/zbor/zbor/ Slovenski komorni zbor]
*'''ostala društva, povezana z glasbeno dejavnostjo'''
**[http://www.glasbenaunija.si/ Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev – SUGU] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120226081422/http://www.glasbenaunija.si/ |date=2012-02-26 }}
**[http://www.sazas.org/ Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice - SAZAS]
**[https://www.zavod-ipf.si/sl/Strani/default.aspx Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije - IPF]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
**[http://www.glasbenamatica.si/ Glasbena Matica Ljubljana]
**[http://www.glasbenamladina.si/ Glasbena mladina Slovenije - GMS]
**[http://www.gml-drustvo.si/ Glasbena mladina ljubljanska - GMLJ]
{{Slovenski glasbeniki}}
{{Slovenija}}
{{zvezdica}}
| |||