Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Redakcija: 14:28, 5. februar 2013 uredi Mich973 (pogovor \| prispevki) 7.748 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Trenutna redakcija s časom 12:14, 15. september 2024 uredi razveljavi Upwinxp (pogovor \| prispevki) Administratorji 24.973 urejanj slog, čiščenje np, -"zaenkrat najsodobnejša" Oznaka: vizualno urejanje
(21 vmesnih redakcij 14 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: {{Infobox Railway \|image={{wikidata\|P18}} \|caption=Železniška proga pri Šalovcih \|dates= \|building= Vrstica 14: \|oznaka=0-69,2 \|dolzina=69,2 [[kilometer\|km]] \|sistem vleke=~~dizel~~3 kV \|prepustna moc=34 \|izkoristek=88 % \|vir=[http://www.azp.si/program_omrezja_2007.php AZP.si - Program omrežja 2007]}} '''Železniška proga ~~Ormož~~Ormož–Hodoš–d. ~~- Hodoš d.~~m.''' je ena izmed glavnih [[železniška proga\|železniških prog]], ki sestavljajo [[železniško omrežje v Sloveniji\|železniško omrežje v]] [[Slovenija\|Sloveniji]]. Začetna [[železniška postaja]] je [[železniška postaja Ormož\|Ormož]], medtem ko je končna [[železniška postaja Hodoš\|Hodoš]]. ~~Proga~~Po ~~prečka~~končni ~~tudi~~postaji ~~[[železniški~~se ~~mejni~~proga ~~prehod~~nadaljuje ~~Hodoš~~na [[Madžarska\|Madžarsko]]. ==Zgodovina proge==▼ ~~==Odsek Puconci - Hodoš - državna meja - Zalalövö==~~ Leta 1907, v času [[Avstro-Ogrska\|Avstro-Ogrske monarhije]], je bila zgrajena proga [[Murska Sobota - ]]–[[~~Zalalövö~~Zalalövő]]. Ker je del [[Prekmurje\|Prekmurja]] do Murske Sobote spadal pod ogrsko oblast, je [[Ogrska\|Ogrska monarhija]] zgradila progo do meje svoje pravne oblasti in s tem povezala Mursko Soboto s centrom v [[Budimpešta\|Budimpešti]].▼ Železniška proga je enotirna neelektrificirana proga dolžine 43,5 kilometra, od tega jo je v [[Slovenija\|Sloveniji]] 24,5 kilometra, na [[Madžarska\|Madžarskem]] pa 19 kilometrov. Je ena izmed [[železniška proga\|železniških prog]], ki sestavljajo [[železniško omrežje v Sloveniji\|železniško omrežje]] v [[Slovenija\|Sloveniji]]. Opremljena je z najsodobnejšimi elektronskimi signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami, večina križanj s cestami je izvennivojskih, vsa nivojska križanja pa so zavarovana z avtomatskimi zapornicami ali s polzapornicami. Proga omogoča hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro in je zaenkrat najsodobnejša železniška proga v Sloveniji. ▼ V času [[Kraljevina SHS\|Kraljevine SHS]], 1924. leta, je ~~bila~~bil ~~zgrajena~~zgrajen ~~proga~~tudi odsek proge [[Ljutomer]] ~~- Murska~~–Murska Sobota. Tako je z vzpostavitvijo proge [[Prekmurje]] postalo povezano s centrom v [[Ljubljana\|Ljubljani]] in istočasno je proga povezala Slovenijo z Budimpešto.▼ Zamisel o gradnji manjkajoče proge se je porodila kmalu po ukinitvi proge v letu 1968, saj je Slovenija in s tem slovensko gospodarstvo z ukinitvijo proge izgubilo neposredno povezavo z Madžarsko. Prvi dokumenti o tem segajo že v sredino sedemdesetih let 20. stoletja, medtem ko je bila že leta 1981 izdelana prva študija, ki je ocenjevala možnosti ponovne vzpostavitve železniške povezave in ocenjevala ekonomičnost izgradnje take proge.▼ 1945. leta je madžarska stran zaradi upada prometa ukinila progo med ~~Zalalove~~Zalalövőm in Hodošem. Zgrajena je bila namreč proga ~~Budimpešta -~~ Budimpešta–[[Zagreb]] -–[[Reka, Hrvaška\|Reka]]; slednja je postala madžarsko matično pristanišče, proga pa prometno pomembnejša kot ukinjeni odsek. Meja med [[Socialistična federativna republika Jugoslavija\|Jugoslavijo]] in Madžarsko pa je postala meja na "[[Železna zavesa\|železni zavesi]]", zato se je moralo število mejnih prehodov z [[Madžarska\|Madžarsko]] v tistem času zmanjšati.▼ ▲==Zgodovina proge== ▲Leta 1907, v času Avstro-Ogrske monarhije, je bila zgrajena proga Murska Sobota - [[Zalalövö]]. Ker je del Prekmurja do Murske Sobote spadal pod ogrsko oblast, je Ogrska monarhija zgradila progo do meje svoje pravne oblasti in s tem povezala Mursko Soboto s centrom v [[Budimpešta\|Budimpešti]]. Leta 1968 pa je tudi slovenska stran zaradi ~~racionalizacje~~racionalizacije železniškega sektorja med drugimi progami ukinila tudi progo Murska ~~Sobota - Hodoš~~Sobota–Hodoš.▼ ▲V času [[Kraljevina SHS\|Kraljevine SHS]], 1924. leta, je bila zgrajena proga [[Ljutomer]] - Murska Sobota. Tako je z vzpostavitvijo proge [[Prekmurje]] postalo povezano s centrom v Ljubljani in istočasno je proga povezala Slovenijo z Budimpešto. === Odsek Puconci–Hodoš–državna meja–Zalalövő === ▲1945. leta je madžarska stran zaradi upada prometa ukinila progo med Zalalove in Hodošem. Zgrajena je bila namreč proga Budimpešta - [[Zagreb]] -[[Reka]]; slednja je postala madžarsko matično pristanišče. Meja med Jugoslavijo in Madžarsko pa je postala meja na "[[Železna zavesa\|železni zavesi]]", zato se je moralo število mejnih prehodov z Madžarsko v tistem času zmanjšati. ▲Zamisel o gradnji manjkajoče proge se je porodila kmalu po ukinitvi proge v letu 1968, saj je Slovenija in s tem slovensko gospodarstvo z ukinitvijo proge izgubilo neposredno povezavo z Madžarsko. Prvi dokumenti o tem segajo že v sredino sedemdesetih let 20. stoletja, medtem ko je bila že leta 1981 izdelana prva študija, ki je ocenjevala možnosti ponovne vzpostavitve železniške povezave in ocenjevala ekonomičnost izgradnje take proge. ▲Leta 1968 pa je tudi slovenska stran zaradi racionalizacje železniškega sektorja med drugimi progami ukinila tudi progo Murska Sobota - Hodoš. Gradnja nove povezave se je uradno začela 30. aprila 1999, ko je bil položen [[temeljni kamen]]. Progo je projektiralo [[SŽ]] - Projektivno podjetje, zgradilo jo je podjetje [[SCT]], d.d., s partnerjema GIZ Gradis in Primorje, d.d. Signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave je projektiralo in vgradilo podjetje [[Siemens AG\|Siemens AG Avstrija]]. Tirnice so se na mejni postaji Hodoš srečale konec septembra 2000. ~~Signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave je projektiralo in vgradilo podjetje [[Siemens]] AG Avstrija. Tirnice so se na mejni postaji Hodoš srečale konec septembra 2000.~~ ▲Železniška proga je na omenjenem odseku enotirna elektrificirana proga dolžine 43,5 kilometra, od tega je je v [[Slovenija\|Sloveniji]] 24,5 kilometra, na Madžarskem pa 19 kilometrov. Opremljena je z najsodobnejšimi elektronskimi signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami, večina križanj s cestami je izvennivojskih, vsa nivojska križanja pa so zavarovana z avtomatskimi zapornicami ali s polzapornicami. Proga omogoča teoretične hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro ~~in je zaenkrat najsodobnejša železniška proga v Sloveniji~~. 16. maja 2001 sta [[Predsednik vlade\|predsednika vlad]] Slovenije in R Madžarske, [[Janez Drnovšek]] in [[Viktor Orban]] slovesno odprla novo progo, s tem je bila ponovno vzpostavljena neposredna železniška povezava med sosednjima državama. Prvi vlaki so po novi progi zapeljali takoj po odprtju 17. maja 2001. ▼ ▲16. maja 2001 sta [[Predsednik vlade\|predsednika vlad]] Slovenije in R Madžarske, [[Janez Drnovšek]] in [[Viktor ~~Orban~~Orbán]] slovesno odprla novo progo, s tem je bila ponovno vzpostavljena neposredna železniška povezava med sosednjima državama. Prvi vlaki so po novi progi zapeljali takoj po odprtju 17. maja 2001. ==Lokacija proge==▼ ~~Proga~~Odsek Puconci–Hodoš je ~~bila~~bil zadnji manjkajoči del V. kretskega prometnega koridorja ''~~Lyon - Milano - Benetke - Ljubljana - Budimpešta - Kijev~~Lyon–Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–Kijev'' oziroma v letu 2010 nastalega 6. ~~preddnostnega~~prednostnega transportnega koridorja ''~~Almeria - Valencija - Lyon - Milano - Benetke - Ljubljana - Budimpešta - Zahonie~~Almeria–Valencija–Lyon–Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–Záhony''. Je sestavni del slovenskega železniškega magistralnega omrežja Koper/Sežana - Ljubljana - Pragersko - Hodoš in povezuje severno [[Italija\|Italijo]], [[Luka Koper\|luko Koper]] in [[Slovenija\|Slovenijo]] s [[Srednja Evropa\|Srednjo]] in [[Vzhodna Evropa\|Vzhodno Evropo]]. ▼ ▲==~~Lokacija~~Trasa proge== {\|{{Glava shematskega prikaza (center)\|collapse = yes}} {{BS-Glava\|~~Ormož~~Ormož–Hodoš–d. ~~- Hodoš d.~~m.\|\|#E2062C\|#FFFFFF\|300px}} {{BS-Shema}} {{BS3-2\|\|CONTg\|\|\|[[Železniška proga Pragersko - Središče d.m.\|proti Pragerskemu]]\|}} {{BS3-2\|\|BHF\|\|\|[[Železniška postaja Ormož\|Ormož]]\|}} {{BS3-2\|~~CONTr~~CONTgq\|~~ABZrf~~ABZgr\|\|[[Železniška proga Pragersko - Središče d.m.\|proti Središču ob Dravi]]\|\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE1\|WASSERq\|[[Pavlovski potok]]\|\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Pušenci\|Pušenci]]\|}} Vrstica 54 ⟶ 55: {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Ivanjkovci\|Ivanjkovci]]\|}} {{BS3-2\|WASSERqd\|WBRÜCKE1\|WASSERq\|[[Pavlovski potok]]\|\|}} {{BS3-2\|~~WASSERlf~~WASSERl\|WBRÜCKE1\|WASSERq\|\|[[Pavlovski potok]]\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Mekotnjak\|Mekotnjak]]\|}} {{BS3-2\|\|TUNNEL2\|\|\|\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE1\|WASSERq\|[[Kostanjevica (potok)\|Kostanjevica]]\|\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Ljutomer mesto\|Ljutomer mesto]]\|}} {{BS3-2\|WASSERqd\|WBRÜCKE1\|WASSERqd\|[[Ščavnica]]\|\|}} {{BS3-2\|~~WASSERlf~~WASSERl\|WBRÜCKE1\|~~WASSERrf~~WASSERr\|\|\|}} {{BS3-2\|\|BHF\|\|\|[[Železniška postaja Ljutomer\|Ljutomer]]\|}} {{BS3-2\|\|~~ABZlf~~ABZgl\|~~CONTl~~CONTfq\|\|[[Železniška proga Ljutomer - Gornja Radgona\|proti Gornji Radgoni]]\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Grlava\|Grlava]]\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Veržej\|Veržej]]\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE1\|WASSERq\|[[Stara Mura]]\|\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|~~WBRÜCKE~~hKRZWae\|WASSERq\|[[Mura]]\|\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE1\|WASSERq\|[[Kapusnjek]]\|\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE1\|WASSERq\|\|\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[~~Železniško~~Železniška ~~postajališče~~postaja Lipovci\|Lipovci]]\|}} {{BS3-2\|\|BHF\|\|\|[[~~Železniško~~Železniška ~~postajališče~~postaja Murska Sobota\|Murska Sobota]]\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE1\|WASSERq\|[[Ledava]]\|\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE2\|WASSERq\|\|\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE2\|WASSERq\|[[Mačkovski potok]] (Puconski kanal)\|\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Puconci\|Puconci]]\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE2\|~~WASSERlg~~WASSER+r\|[[Mačkovski potok]]\|\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE2\|~~WASSERrf~~WASSERr\|\|\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[~~Železniško~~Železniška ~~postajališče~~postaja Dankovci\|Dankovci]]\|}} {{BS3-2\|WASSERqd\|WBRÜCKE2\|WASSERqd\|[[Mačkovski potok]]\|\|}} {{BS3-2\|~~WASSERlf~~WASSERl\|WBRÜCKE2\|~~WASSERrf~~WASSERr\|\|\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Mačkovci\|Mačkovci]]\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE2\|WASSERq\|\|\|}} {{BS3-2\|\|TUNNEL2\|\|\|\|}} {{BS3-2\|~~WASSERrg~~WASSER+l\|WBRÜCKE2\|WASSERq\|\|[[Peskovski potok]]\|}} {{BS3-2\|~~WASSERlf~~WASSERl\|WBRÜCKE2\|WASSERq\|\|\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Gornji Petrovci\|Gornji Petrovci]]\|}} {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE2\|WASSERq\|[[Peskovski potok]]\|\|}} Vrstica 90 ⟶ 92: {{BS3-2\|WASSERq\|WBRÜCKE2\|WASSERq\|[[Dolenski potok]]\|\|}} {{BS3-2\|\|BHF\|\|\|[[Železniška postaja Hodoš\|Hodoš]]\|}} {{BS3-2\|~~exGRENZE legende~~GRZq\|~~exGRENZE legende~~GRZq\|~~exGRENZE legende~~GRZq\|\|državna meja [[Slovenija]] - [[Madžarska]]\|O2=GRENZE\|}} {{BS3-2\|\|HST\|\|\|[[Železniško postajališče Bajánsenye\|Bajánsenye]]\|}} {{BS3-2\|\|CONTf\|\|\|[[Železniška proga Zalaegerszeg - Bajánsenye\|proti Zalaegerszegu]]\|}} \|} \|} ▲Proga je bila zadnji manjkajoči del V. kretskega prometnega koridorja ''Lyon - Milano - Benetke - Ljubljana - Budimpešta - Kijev'' oziroma v letu 2010 nastalega 6. preddnostnega transportnega koridorja ''Almeria - Valencija - Lyon - Milano - Benetke - Ljubljana - Budimpešta - Zahonie''. Je sestavni del slovenskega železniškega magistralnega omrežja Koper/Sežana - Ljubljana - Pragersko - Hodoš in povezuje severno Italijo, [[Luka Koper\|luko Koper]] in Slovenijo s Srednjo in Vzhodno Evropo. == Glej tudi == * [[seznam železniških prog v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično\|Ormož-Hodoš railway\|{{PAGENAME}}}} {{railways_Slovenia}} {{railway-stub}} [[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji\|Ormož - Hodoš d.m.]]