EU in njene države članice
Leto ustanovitve: leta 1951 po drugi svetovni vojni šest držav (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska) ustanovi EU.
Države članice: 27 držav.
Države kandidatke za prihodnje članstvo: devet držav kandidatk in ena potencialna država kandidatka:
Institucionalna ureditev: EU ima edinstveno institucionalno strukturo z organi in agencijami, ki delujejo v interesu EU ter vseh evropskih državljanov in državljank. Sedem evropskih institucij, osem organov EU in več kot 30 decentraliziranih agencij s posebnimi nalogami je razpredenih po vsej EU.
Volitve: evropske volitve potekajo vsakih pet let, na njih pa se izvolijo novi poslanci Evropskega parlamenta.
Prebivalstvo, velikost in odprte meje
Prebivalstvo: več kot 448 milijonov prebivalcev oziroma 5,6 % svetovnega prebivalstva.
Gibanje števila prebivalstva: po ocenah strokovnjakov bo število prebivalcev EU do leta 2026 naraščalo, nato pa naj bi se do leta 2100 zmanjšalo na 420 milijonov.
Večkulturna družba: približno 41 milijonov prebivalcev EU je tujih državljanov, med njimi je skoraj 14 milijonov državljanov drugih držav članic EU, ostali pa so državljani tretjih držav. V povprečju 3,1 % prebivalcev, ki živijo v določeni državi EU, prihaja iz druge države EU, 6,1 % pa jih ima državljanstvo tretje države.
Površina: 4 milijone km². Nemčija ima med državami EU največ prebivalcev, Francija pa je največja država po površini. Malta je najmanjša država EU po številu prebivalcev in površini.
Poseljenost: 39 % prebivalcev EU živi v mestih, 36 % v manjših krajih in predmestjih, 25 % pa na podeželju.
Odprte meje: schengensko območje od leta 1985 omogoča prosto gibanje ljudi brez mejnih kontrol. Temelji na načelu EU o prostem gibanju, na podlagi katerega lahko vsak državljan EU potuje, dela in živi v kateri koli državi EU brez posebnih formalnosti. Vse države članice EU, razen Cipra in Irske, so članice schengenskega območja. Območju sta se marca 2024 nazadnje pridružili Bolgarija in Romunija. Del schengenskega območja so tudi štiri države, ki niso članice EU (Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn).
Viri: Eurostat – podatki za 2023 o prebivalstvu, projekciji prebivalstva, površini, državljanstvu prebivalcev, svetovnem prebivalstvu, mestnem in podeželskem prebivalstvu, podatki za 2022 o deležu v svetovni trgovini.
Gospodarstvo, trgovina in javne finance
Enotni trg: Evropska unija deluje kot enotni trg, v katerega je vključenih 27 držav EU in, z nekaterimi izjemami, štiri države, ki niso članice EU. Enotni trg omogoča prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb brez tehničnih, pravnih in birokratskih ovir.
Enotna valuta: evro je od svoje uvedbe leta 1999 uradna valuta v 20 državah EU, ki tvorijo območje evra. Evro je pospešil evropsko povezovanje, saj ljudem v območju evra omogoča, da izkoristijo prednosti enotnega trga. Večina držav EU izvozi med 50 % in 80 % svojega blaga v druge države EU.
BDP: v EU, kot enem največjih gospodarstev na svetu, je bruto družbeni proizvod ali skupna vrednost vsega blaga in storitev, proizvedenih v EU, 17 bilijonov evrov. Največji delež ima Nemčija, sledita ji Francija in Italija. Storitve predstavljajo 72 % BDP Unije, industrija pa skoraj vse ostalo.
Trgovina: EU je največja izvoznica izdelkov in storitev na svetu, njen delež v svetovni blagovni menjavi znaša približno 14 %.
Trgovski partnerji: EU največ blaga izvozi v Združene države Amerike, največ pa ga uvozi iz Kitajske, Glavna trgovinska partnerja EU na področju storitev so Združene države Amerike in Združeno kraljestvo.
Proračun EU: EU ima svoj proračun za financiranje prednostnih nalog EU in velikih projektov, ki jih večina držav EU ne bi mogla financirati sama, bodisi zaradi velikosti projekta bodisi zaradi njegove čezmejne narave. Trenutni dolgoročni proračun zajema obdobje 2021–2027 in znaša približno dva bilijona evrov.
Dolg: javnofinančni primanjkljaj v EU znaša 3,5 % BDP. Konsolidirani bruto dolg v EU znaša 82 % BDP, kar je manj kot leta 2020, ko je v času pandemije dosegel najvišjo vrednost, in sicer 90 % BDP. Najvišji dolg imajo Grčija, Italija, Francija, Španija in Belgija, dolg kot odstotek BDP namreč v vseh presega 100 %. Najnižji dolg beležijo Luksemburg, Bolgarija in Estonija.
Vir: Eurostat – podatki za 2023 o BDP, sektorjih, trgovini znotraj EU, trgovinskih partnerjih na področju blaga, trgovinskih partnerjih na področju storitev, javnofinančnem primanjkljaju, konsolidiranem bruto dolgu, podatki za 2022 o deležu v svetovni trgovini.
Energija in podnebje
Podnebni cilji: EU je na poti, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu, ter je vodilna svetovna sila na področju boja proti podnebnim spremembam in za okolju prijaznejše gospodarstvo. EU se je zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšala za najmanj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Emisije: v zadnjem desetletju so se emisije toplogrednih plinov iz gospodarstva EU na zaposlenega zmanjšale za 26 %.
Fosilna goriva: 70 % energije v EU se še vedno proizvaja iz premoga, nafte in plina. EU si prizadeva zmanjšati svojo odvisnost od drugih držav na področju uvoza goriva, ki trenutno znaša 63 %.
Energija iz obnovljivih virov: 23 % energije, porabljene v EU, že prihaja iz obnovljivih virov, ta delež pa se stalno povečuje. Obnovljivi viri energije so zdaj vodilni vir proizvodnje električne energije. Švedska je vodilna med državami EU, saj skoraj dve tretjini njene porabe energije izhaja iz obnovljivih virov, sledijo ji Finska, Latvija in Danska. Najmanjši delež energije iz obnovljivih virov imajo Irska, Malta, Belgija in Luksemburg.
Vir: Eurostat – podatki za 2022 o fosilnih gorivih, energiji, energiji iz obnovljivih virov, energetski odvisnostiin emisijah toplogrednih plinov.
Kakovost življenja, delovna mesta in enakost
Pričakovana življenjska doba: skoraj 79 let za moške, 84 let za ženske.
Zdravje: 68 % oseb, starejših od 16 let, ki živijo v EU, meni, da so dobrega ali zelo dobrega zdravja.
Demografske spremembe: v zadnjih desetletjih večina Evrope beleži staranje prebivalstva. To bo imelo resne posledice za pokojninske sklade, državne prihodke in zagotavljanje storitev, kot sta zdravstveno in socialno varstvo. Število delovno sposobnih ljudi v EU se je glede na število starejših oseb zmanjšalo s 3,8 leta 2002 na 2,8 leta 2022 in se bo še naprej zmanjševalo.
Stopnja brezposelnosti: 6,1 %. Med mladimi v starosti od 15 do 24 let je stopnja brezposelnosti več kot dvakrat večja (14,5 %).
Delodajalci: storitveni sektor je s 74-odstotnim deležem daleč največji delodajalec v EU. Preostala delovna sila je zaposlena v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu.
Enakost spolov: Čeprav je EU v preteklih desetletjih na področju enakosti spolov dosegla znaten napredek, ženske v EU v povprečju še vedno zaslužijo približno 12,7 % manj kot moški. Poleg tega moški pogosto zasedajo višje položaje kot ženske. Ženske denimo predstavljajo nekoliko več kot tretjino (35 %) vodstvenih delavcev v EU. Delež žensk na vodstvenih položajih niti v eni državi EU ne dosega 50 %, vendar je višji od 40 % v Latviji, na Poljskem, Švedskem, v Bolgariji in na Finskem. Na Cipru, v Luksemburgu in na Hrvaškem je delež žensk na vodstvenih položajih najnižji.
Inflacija 6,4 % (leta 2023). V zadnjih letih so se najbolj zvišale cene živil, pijač in alkohola. Po porastu v letih 2022 in 2023 so se stroški prevoza, stanovanj, vode, električne energije, plina in drugih goriv zdaj znatno znižali.
Tveganje revščine: 94,6 milijona otrok v EU ogroža revščina ali socialna izključenost. Več kot petini Evropejcev, ki živijo v gospodinjstvu z vzdrževanimi otroki, grozi revščina ali socialna izključenost. 31 % Evropejcev, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih, se ne zmore soočati z nepričakovanimi stroški. Tveganje revščine je največje v Romuniji in Bolgariji, najmanjše pa na Češkem in v Sloveniji.
Vir: Eurostat – podatki za 2023 o pričakovani življenjski dobi, percepciji zdravja, koeficientu starostne odvisnosti starejših, brezposelnosti, sektorjih zaposlovanja, revščini in socialni izključenosti, gospodinjstvih, ki se soočajo z nepričakovanimi stroški, inflaciji, inflaciji po kategorijah, razliki v plačilu med spoloma, vodstvenih kadrih, podatki za 2022 oporabi po gospodinjstvih.
Izobraževanje, jeziki in turizem
Kultura in večjezičnost: EU se ponaša z bogato kulturno in jezikovno raznolikostjo. Jeziki, ki se govorijo v državah EU, so bistveni del njene kulturne dediščine, zato EU podpira večjezičnost in ima 24 uradnih jezikov.
Učenje jezikov: v šoli se otroke že v zgodnjem otroštvu spodbuja k učenju novih jezikov. To spodbuja stike z ljudmi iz drugih držav in olajšuje študij v tujini. 49 % dijakov srednjih šol v EU se uči najmanj dva tuja jezika.
Univerzitetno izobraževanje: vsako leto več kot 4 milijone oseb pridobi univerzitetno diplomo. Najpogostejša področja študija so: ekonomija, upravne vede in pravo; tehnične študije, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter zdravstvo in socialna varnost.
Študentske izmenjave: od leta 1987 potekajo študentske izmenjave v EU v okviru programa Erasmus+. V prvem letu je sodelovalo 3 200 študentov iz 11 evropskih držav. Od takrat je program Erasmus+ omogočil 15 milijonom študentov, da živijo in študirajo v 34 državah EU in zunaj nje.
Turizem: EU je vodilna svetovna turistična destinacija, ki jo obišče 60 % turistov iz celega sveta. Nemčija, Italija, Francija in Španija so med najbolj obiskanimi destinacijami na svetu, vsaka od njih pa beleži več kot 430 milijonov turističnih nočitev letno. Prebivalci EU vsako leto opravijo skoraj 1,1 milijarde turističnih potovanj iz osebnih ali poslovnih razlogov, bodisi znotraj svoje države bodisi v drugo državo EU. To prosto gibanje omogočajo odprte meje EU.
Vir: Eurostat – podatki za 2023 o dijakih in jezikih, ki se jih učijo, univerzitetnih diplomantih, visokošolskem študiju, številu turističnih nočitev, turizmu, potovanjih Evropejcev, podatki za 2022 o študiju v tujini.